Ker v sporu, v katerem delavec vtožuje odškodnino zaradi nesreče pri delu, delodajalec in zavarovalnica, pri kateri ima zavarovano odgovornost, nista enotna sospornika, ni ovir, da bi se postopek zoper zavarovalnico nadaljeval kljub temu, da je postopek zoper delodajalca zaradi uvedbe stečajnega postopka prekinjen, saj za prekinitev postopka zoper zavarovalnico ni nobene pravne podlage.
ZZZDR člen 133, 133. ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/1, 30, 30/1, 17, 17/2, 25, 25/1, 30, 30/1.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti
Za določitev sodišča, pristojnega za sojenje v sporih o verzijskem zahtevku, temelječem na 133. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je odločilno vrednostno merilo, saj je to premoženjski spor.
ugotovitev deležev na skupnem premoženju - terjatev za izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravnomočna odločitev - vezanost na pravnomočno odločitev - pravdni stroški
Sodišče prve stopnje je o deležih na skupnem premoženju odločilo s sodbo opr. št. P 460/2003 z dne 19.4.2007, višje sodišče pa je z odločbo opr. št. I Cp 3426/2007 z dne 6.2.2008 to odločitev potrdilo. Sodišče prve stopnje je zato v ponovljenem sojenju pravilno štelo, da je odločitev o višini deležev na skupnem premoženju že pravnomočna.
izvršba na nepremičnine – izvršba za poravnavo terjatve drugega upnika
Okoliščina, da na določeno dolžnikovo nepremičnino že teče izvršba, ne pomeni, da izvršilno sodišče ne more za poravnavo terjatve drugega upnika dovoliti izvršbe na isto nepremičnino; to iz 171. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na katerega se sklicuje pritožnik, ne izhaja. Tam je le določeno, da ni mogoče opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino, če je pred tem že vpisana zaznamba sklepa o izvršbi.
razrešitev poslovodje - krivdni razlog - odpravnina
Neizpolnjevanje sklepov skupščine in oviranje nemotenega dela organov družbe predstavljata hujšo kršitev obveznosti poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo oziroma krivdni razlog za predčasno razrešitev, zato tožniku ne pripada odpravnina, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena za primer neupravičene razrešitve.
Tožeča stranka izpodbija tudi dejanske ugotovitve in dokazno oceno sodišča prve stopnje, s čimer uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ta pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti ni dopusten, zato sodišče druge stopnje teh pritožbenih navedb ne more upoštevati.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 17, 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - razlog nesposobnosti - kriteriji za izbiro delavcev
Ker v primeru zasičenosti trga delavec ne more biti subjektivno odgovoren za nedoseganje rezultatov, mu ni mogoče redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V tem primeru gre za poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki pa je - kadar postane nepotrebno delo več delavcev na primerljivih delovnih mestih - utemeljena le, če delodajalec pri izbiri delavca, ki mu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi, uporabi predpisane kriterije. Ker tožena stranka ni tako ravnala, je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljen.
Ko je tožena stranka naknadno izvedela, da tožnik nima zahtevane izobrazbe za opravljanje vojaške službe (ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi je predložil neverodostojno spričevalo), mu je utemeljeno izdala odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbi 94. člena ZObr.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - resen in utemeljen razlog - vinjenost
Ker je tožnik delal na delovnem mestu, ki je bilo opredeljeno kot delovno mesto z večjo nevarnostjo za zdravstvene okvare, predstavlja alkoholiziranost resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
vzgoja in izobraževanje – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – reintegracija
Kadar gre za nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Glede na to ni treba ponovno sklepanje pogodbe o zaposlitvi, delodajalec je dolžan pozvati delavca nazaj na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila nezakonito sklenjena za določen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0053842
ZZZDR člen 105, 106, 105, 106.
spor z mednarodno zvezo - mednarodna pristojnost sodišč - spor v zvezi s starševsko odgovornostjo - prekinitev postopka - ureditev razmerij med starši in otroki -
Pred avstrijskim sodiščem tožba za ureditev razmerij med starši in otroki ni bila vložena, zato ni nobene ovire, da se spor o tem ne bi takoj obravnaval pred sodiščem v Republiki Sloveniji, ki je pristojno za odločanje v obravnavani zadevi. O ureditvi razmerij med starši in otroci lahko sodišče odloča ne glede na to, ali sta starša že razvezana ali ne, bistveno je le, da se o navedenih vprašanjih ne moreta sporazumeti.
Zamudne obresti od neplačanih obresti (procesne obresti) je mogoče zahtevati samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Gre za posebno vrsto zamudnih obresti, ki tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve, od splošne vrste zamudnih obresti pa se razlikujejo po tem, da tečejo od zapadlih in neplačanih (zamudnih ali pogodbenih) obresti, in sicer od vložitve zahtevka za plačilo procesnih obresti dalje.
Glede na to, da so tako postopek kot roki za uveljavljanje zahteve za vračilo preveč plačane takse v zakonu natančno predpisani, zahteva tožene stranke, naj pritožbeno sodišče izvede pobotanje med preveč plačano in dolgovano takso, ni utemeljena.
ZPPLPS člen 4, 4/13, 5, 5/4, 4, 4/13, 5, 5/4. ZZK-1 člen 3, 40, 114, 114/1, 114/1-1, 243, 3, 40, 114, 114/1, 114/1-1, 243. ZEN člen 4, 4/1, 4, 4/1.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - etažna lastnina - etažni načrt - preizkus etažnega načrta - vezanost na upravno odločbo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - podatek o površini nepremičnine - poočitev
Preizkus etažnega načrta je v pristojnosti GURS (13. odst. 4. čl. ZPPLPS), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (21. čl. ZDU-1). Ta je v upravnem postopku njegovo pravilnost tudi potrdila, zato je na to odločitev pravdno sodišče vezano (13. čl. ZPP).
Z izbrisno tožbo je mogoče izpodbijati le materialnopravno napačno vknjižbo (glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo), saj z drugimi glavnimi vpisi (predznamba, zaznamba) do oškodovanja knjižnih pravic sploh ne more priti. Pravkar povedano velja še bolj za vpise podatkov, glede katerih zemljiška knjiga ni temeljna evidenca in torej za njih načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter s tem povezane domneve ne veljajo: podatki o parcelni številki, površini in splošni vrsti rabe ter identifikacijskem znaku zemljiške parcele, stavbe ali njenega posameznega dela. Temeljna evidenca za vpis površine (dela) stavbe je kataster stavb (1. odst. 4. čl. ZEN, 3. čl. ZZK-1), v zemljiški knjigi pa se ti podatki zgolj poočitijo (1. tč. 114. čl. ZZK-1). Podatek o površini nepremičnine tako ni predmet vknjižbe, ki se (edina) lahko izpodbija z izbrisno tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba sistemizacije - ukinitev delovnega mesta
Kljub temu, da tožena stranka ni ukinila delovnega mesta v aktu o sistemizaciji, je ob ugotovitvi, da dela za tožnico pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi ni bilo, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
oblike nepremoženjske škode - sekundarni strah - nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odmera odškodnine - odškodnina za nematerialno škodo
Sekundarni strah in nevšečnosti med zdravljenjem se do določene mere med seboj neločljivo prepletata. Isto velja za duševne bolečine zaradi skaženosti in zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Dolžnik pride v zamudo potem, ko ga upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, terja k izpolnitvi obveznosti (prim. določbi 165. in 299. člena OZ). Dejstvo, da oškodovanec z opominom ni zahteval plačila obresti, na začetek teka obresti, ki so vezane na zamudo (in ne na zahtevek na plačilo zamudnih obresti), ne vpliva.