izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala znotraj petnajstdnevnega subjektivnega roka od zagovora, saj se je šele tedaj seznanila s tem, da tožnica za sporno obdobje, ko na delo ni prihajala, ni imela zdravniškega potrdila o začasni zadržanosti z dela zaradi boleznim oziroma kakšnega drugega razloga, ki bi njeno ravnanje opravičeval.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost prodaje nepremičnine - trditve o nevarnosti za uveljavitev terjatve
Predlagatelj, ki ga zakon osvobaja dokazovanja nevarnosti bodoče uresničitve njegove terjatve, mora navesti dejstva in dokaze, ki opravičujejo uporabo določbe 3. odst. 271. člena ZIZ, torej zakaj upnik nima možnosti dokazati konkretnih ravnanj dolžnika, s katerim se izogiba bodočemu plačilu terjatve in zakaj začasna odredba dolžniku ne more škodovati. Trditve predlagatelja začasne odredbe ne zadoščajo za vzdržanje začasne odredbe v veljavi. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da dolžnik v nepremičnini, na katero meri začasna odredba, začasno živi in da je ne namerava prodati, zmotno sklepalo, da bi v primeru, če ne izda začasne odredbe, bilo vprašljivo poplačilo upnikove terjatve. Če je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v času izdaje začasne odredbe dolžnik ne namerava prodati svoje nepremičnine, ni potrebe, da se mu prepove nekaj, česar ne namerava storiti.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - identifikacija osebe v medijih - mediji - svoboda medijskega izražanja- začasna odredba - denarna kazen - določenost zahtevka - nullum crimen nulla poena sine legae certa - pasivna legitimacija - opustitev vročitve odgovora na ugovor
Oseba, ki je zaradi ravnanja drugih medijev že postala medijski lik, je lahko identificirana tudi s podatki, ki sicer identifikacije ne omogočajo.
Ne glede na to, da gre za varstvo konkretnega civilnopravnega razmerja, prepoved z zagroženo kaznijo ne sme biti v nasprotju z načelom določnosti iz kaznovalnega prava; vseeno pa velja, da je prožnost (elastičnost) pravila lahko zaradi varstva nasprotne stranke večja ter da je pravilo lahko pomensko bolj odprto (ter s tem nujno predmet kompleksnejše razlage v konkretnem primeru). Velja zahteva, da morata biti načelo nullum crimen nulla poena sine legae certa in načelo varstva ustavnih osebnostnih pravic ustrezno uravnoteženi.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2. ZOR člen 279, 279/1, 279/3.
zakonske zamudne obresti – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Glede obrestovanja dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nastalih pred uveljavitvijo ZPIZ-1 (1. 1. 2000), je potrebno upoštevati določbo 3. odstavka 279. člena ZOR, po kateri od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Tožnice, ki so zamudne obresti od družinske pokojnine uveljavljale šele v letu 2002, zato niso upravičene do plačila zamudnih obresti od zneskov družinske pokojnine za čas do 31. 12. 1999. Za zneske neizplačane družinske pokojnine, zapadle v plačilo po 1. 1. 2000, pa je podlaga za odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti v 2. odstavku 276. člena ZPIZ-1.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8. EKČP člen 6.
izvedensko mnenje - snemanje izdelave izvedenskega mnenja - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do kontradiktornega postopka v postopku izdelave izvedenskega mnenja - predlog za snemanje izdelave izvedenskega mnenja
Zahteve EKČP (med katerimi je tudi pravica do kontradiktornega postopka) se nanašajo le na postopek pred sodiščem, zato jih je mogoče prenesti na postopek izdelave izvedenskega mnenja le, v kolikor ta glede na okoliščine primera nadomesti prvega (podobno sklep II Ips 772/2005 z dne 9. 2. 2006). Prav v teh posebnih okoliščinah leži odločilno stališče (ratio decidendi) zadeve Mantovanelli, kjer je izvedenec proučeval dejstva, pomembna za vprašanje vzročne zveze, in pri tem opravil pogovore z mnogimi zdravniki, ki bi jih sicer moralo zaslišati sodišče. Zadeva, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep, je bistveno drugačna: izvedenki je bilo naloženo, naj ugotovi tožničine duševne bolečine, in sicer na podlagi dokumentacije v spisu ter razgovora s tožnico. Ker bo slednja brez težav lahko vplivala na nastanek izvedeniškega mnenja tudi brez snemenja celotnega postopka z video kamero, ji sodišče prve stopnje z zavrnitvijo njenega (tudi sicer zakonsko nepredvidenega) predloga ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), niti ni zagrešilo kakšne druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP).
ZNP člen 37, 37. SPZ člen 88, 89, 89/3, 88, 89, 89/3.
nujna pot - uporaba služeče nepremičnine - primerno nadomestilo za nujno pot
Ustanovljena nujna pot ne bo onemogočala ali znatno ovirala uporabe služeče nepremičnine tudi zato, ker je nujna pot ustanovljena samo na delu te nepremičnine, le ob njenem skrajnem vzhodnem robu, ob meji s sosednjimi parcelami in v širini 2,5 m ter v dolžini 38 m, v skupni površini 95 m2, tako da ostane neobremenjena v površini 108 m2. Ker je služeča nepremičnina že sedaj po vrsti rabe pot, se tako dejansko ne bo spremenila njena uporaba
Nadomestilo za nujno pot, ki obsega 95 m2, pri celotni površini parcele 203 m2, ne more biti tolikšno, kot znaša tržna vrednost celotne parcele. Zaradi nujne poti tudi ne bo celotna parc. št. 161/1 vl. št. ... k.o. ... brez vrednosti, saj nasprotna udeleženca ostajata njena lastnika in bosta pot tudi sama uporabljala.
V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar (ali dejavnost) postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki za to, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin.
ZSV člen 1, 1/1, 1/1, 1, 1/1, 1. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5a, 7/11-5b, 7, 7/1, 7/1-5a, 7/11-5b. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 1, 2, 2/1.
pristojnost - upravni odbor - plačilo storitev institucionalnega varstva
Spor o tem, kdo je zavezanec za plačilo institucionalnega varstva upravičenca, ni socialni spor, ker ne gre za spor med upravičencem do socialnovarstvene storitve in nosilcem javnih pooblastil, ampak za spor med zavezanci za plačilo socialnovarstvene storitve in nosilcem javnih pooblastil. V teh sporih je zato stvarno pristojno za odločanje Upravno sodišče RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0004114
ZPP člen 76, 205. ZIZ člen 2, 24, 24/4. ZFPod člen 27.
procesna legitimacija dolžnika – izbris družbe iz sodnega registra – prehod obveznosti na novega dolžnika – odgovornost univerzalnega pravnega naslednika – informativni dokaz
Za obstoj procesne legitimacije ob vložitvi predloga za izvršbo je pomemben obstoj pravne osebe (dolžnika) in ne njegovega zakonitega zastopnika. Izvršilni postopek je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Prehod obveznosti na novega dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, ureja 4. odst. 24. člena ZIZ. Pogoj, da se izvršilni postopek nadaljuje zoper družbenika izbrisane družbe je samo kvalificiran dokaz o prehodu obveznosti, ki opraviči vstop naslednika v procesno pravni položaj predhodnika.
ZVO člen 26, 26. ZPP člen 350, 350/2, 458, 458/1, 350, 350/2, 458, 458/1.
neobrazložena pritožba - dopolnitev pritožbe po preteku pritožbenega roka - spor majhne vrednosti - obseg pritožbenega preizkusa - plačilo komunalnih storitev - odvoz komunalnih odpadkov
Po preteku pritožbenega roka vložene vloge, poimenovane kot "dopolnitev pritožbe", ni mogoče upoštevati. Pritožbeni roki so prekluzivni (nevložitev pritožbe v roku, ki je za to določen, pomeni izgubo pravice do pritožbe) in jih upravičenci ne morejo podaljševati po svoji volji.
Kolikor se s sodno odločbo ugotovi obstoj oziroma nastanek lastninske pravice (enako tudi nastanek skupne lastnine) in določijo (ugotovijo) deleži na skupnem premoženju, za vpis razdelitve lastninske pravice ni pogoj izjava volje tožene stranke v obliki pisnega zemljiškoknjižnega dovolila kot pri pravnoposlovni pridobitvi, ko jo pridobitelj izvaja iz prednikove pravice. Kolikor zunajzakonska partnerja drug drugemu ne priznata pravnega dejstva izvirne pridobitve lastninske pravice na skupnem premoženju (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) in se še pred sodnim postopkom ne sporazumeta o višini deležev (prvi odstavek 60. člena ZZZDR), je podlaga za vpis v zemljiško knjigo ugotovitvena sodna odločba (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
nedopustnost izvršbe - aktivni družbenik - odgovornost družbenika za dolgove družbe
Tožnik je imel kot družbenik pri vodenju in upravljanju izbrisane družbe odločilen vpliv pri njenem slabem poslovanju in upravljanju (ni uredil finančne nediscipline do izbrisane družbe, ni ustrezno sodeloval pri razreševanju razmerja med izbrisano družbo in njenimi upniki, niti zatem po vložitvi predloga za uvedbo stečajnega postopka v zvezi s plačilom predujma za predvidene stroške le-tega).
Verjetnost, da se je listina izgubila je predlagateljica v tem postopku izkazovala z izjavo prejšnje lastnice, da se je večkrat selila in se je pri tem več dokumentov izgubilo. To je tako pavšalna trditev, ki standarda zahtevane verjetnosti ne izpolnjuje.
služnost stanovanja - užitek - prekarij - priposestvovanje - priposestvovalna doba - načelno pravno mnenje zveznega vrhovnega sodišča - lastniška posest - sklepanje a maiori ad minus - originarna pridobitev služnosti - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - kršitev načela kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - delni uspeh v postopku - odmera pritožbenih stroškov
Izvrševanje lastniške posesti predstavlja večjo kvaliteto posesti kot se zahteva za priposestvovanje služnosti, kjer priposestvovalec uporablja tujo stvar, zato je, ob upoštevanju načela, da je v več tudi manj, mogoče priposestvovanje služnosti stanovanja, če posestnik na njem izvršuje posest kot lastnik.
izločitev izvedenca - dolžnost prenehanja z delom - izločitveni razlog - varstvo pravice na delu stvari - vzpostavitev dogovorjenega stanja
Po določbi prvega odstavka 247. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik, vendar mora po določbi drugega odstavka istega člena izločitev stranka vedno predlagati (izvedenec ne more biti izločen ex lege).
Ni pravilno stališče, da bi se izvedenec moral izločiti sam, saj glede izvedencev ni mogoče uporabiti prvega odstavka 71. člena ZPP o dolžnosti prenehanja z delom, če je podan izločitveni razlog.
ZDR člen 29, 291, 42, 72, 143. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 3, 3/2.
individualna pogodba o zaposlitvi – delavec s posebnimi pooblastili – plača – nadurno delo
Ker iz individualne pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi osnovna plača v dogovorjeni višini pokrivala tudi morebitno delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, oziroma da do dodatnega plačila za delo preko polnega delovnega časa tožnik ne bi bil upravičen, mu plačilo nadur, če so bile dejansko opravljene, pripada, čeprav delo preko polnega delovnega časa ni bilo pisno odrejeno.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - zavrženje tožbe - pomoč prava nevešči stranki
Upoštevaje postavljena tožbena zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in ugotovitev lastninske pravice ter povsem konkretizirane tožbene navedbe, iz katerih je mogoče razbrati vse potrebne okoliščine za določno opredelitev izvršbe in kamina, bi bilo pravilno tožečo stranko pozvati, naj jih doda tudi v besedilo tožbenih zahtevkov.
Zmotne so navedbe, da tudi, če je bil dolg tožnici kot solidarni dolžnici s strani upnika odpuščen, lahko zahteva celotno plačilo od sodolžnika. Tožnica je plačala manj, kot je znašala terjatev, toženec ji je dolžan povrniti samo ustrezni del dejansko plačanega zneska.
zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izjave – enako varstvo pravic – postavitev izvedenca
Sodišče lahko zavrne le dokazni predlog stranke, ki je namenjen ugotavljanju dejstva, ki za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno; dokazni predlog, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; in dokazni predlog, za katerega oceni, da njegova izvedba ne bi mogla vplivati na odločitev.