stranska intervencija v pravdi - obstoj pravnega interesa za intervencijo - vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj - pravno razmerje med intervenientom in eno od strank
Pritožnika v konkretnem primeru zgolj z navedbo določenih dejstev, ne da bi pri tem tudi konkretno navedli, kako bi učinki sodbe, izdane v tej zadevi, vplivali na pravni položaj predlagateljev, pravnega interesa za sodelovanje v tej pravdi nista izkazali.
ZSReg člen 19, 36, 36/1. ZPP člen 17, 17/3. ZNP člen 37.
sklep o vpisu v sodni register – pravica do pritožbe – obstoj pravnega interesa – krajevna pristojnost za stečajni postopek oz. postopek likvidacije – ustalitev pristojnosti
Glede uvedenega stečajnega postopka oz. postopka prisilne poravnave pri določenem krajevno pristojnem sodišču velja načelo ustalitve krajevne pristojnosti (3. odst. 17. čl. ZPP v zvezi z 19. čl. ZSReg in 37. čl. ZNP), po katerem ostane ne glede na spremembo dolžnikovega sedeža še naprej krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je imel dolžnik sedež ob uvedbi insolvenčnega sodnega postopka.
Praviloma se, skladno določili čl. 83 ZIZ, smejo zarubiti vse stvari, ki jih ima v posesti dolžnik. Ta pa sme, na podlagi 52. čl. ZIZ, grajati morebitne nepravilnosti izvršitelja pri opravi izvršilnih dejanj.
pogodbena kazen - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Ker je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi poteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, s pravnomočno sodbo pa je bilo razsojeno, da se je pogodba o zaposlitvi za določen čas transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je njen tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja utemeljen.
izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - vrnitev sklepa o izvršbi s strani organizacije za plačilni promet - ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka
Posledica vrnitve sklepa ni ustavitev izvršilnega postopka, pač pa ustavitev izvršbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – mnenje sindikata
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, čeprav jo je tožena stranka podala, preden je sindikat izrekel svoje mnenje o odpovedi. Iz izvedenih dokazov niti ne izhaja, da bi tožena stranka, v kolikor bi mnenje sindikata upoštevala, odločila drugače.
predlog uonika za odlog izvršbe - učinki vloženega predloga - ustavitev izvršbe na premičnine
Sam predlog za odlog izvršbe, o katerem sodišče še ni odločilo, še nima učinkov odloga. Da bi upnik zavaroval svoj procesni položaj in preprečil ustavitev premičninske izvršbe, bi moral kljub vloženemu predlogu za odlog izvršbe, vedoč, da sodišče o tem še ni odločilo, v 3 mesecih po neuspešnem rubežu predlagati ponovni rubež. Tega pa ni storil, zato je sodišče ravnalo prav, ko je izvršbo na premičnine ustavilo.
ZDR člen 83, 83/2, 125, 125/4, 83, 83/2, 125, 125/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - pisna ocena - zagovor
Ker tožena stranka tožniku ob zaključku poskusnega dela ni vročila pisne ocene oziroma ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ter mu ni omogočila zagovora (kljub temu, da niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da mu omogoči zagovor), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita.
ZIZ člen 292. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 5.
plačilo izvršitelja za opravljena dejanja – neposredna dejanja izvršbe
Ni mogoče zaključiti, da izvršitelj ni plačan tudi za tista dejanja, ki neposredno ne vodijo k prisilni izpolnitvi dolžnikove obveznosti. To je razvidno tudi iz 292. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki na splošno ureja pravico izvršitelja do plačila. Ta določa, da je izvršitelj upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše pristojni minister. Da spadajo v delokrog izvršitelja tudi takšna opravila, ki ne predstavljajo neposredno dejanj izvršbe, je razvidno tudi iz konkretnega primera.
Ker je bila tožnikova pokojna žena uživalka pokojnine po določbah ZPIZ, torej po splošnih predpisih, lahko tožnik kljub temu, da je uživalec starostne pokojnine po ZPIZVZ, ob izpolnjenih pogojih uveljavi pravico do dela vdovske pokojnine.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine - aktivna legitimacija solastnikov - nesklepčnost tožbe - identifikacijski znak nepremičnine
Pozivanje stranskega intervenienta, da vstopi v pravdo, ki ga procesna pravila ZPP ne predvidevajo, bi kvečjemu lahko predstavljalo kršitev določb postopka po 199. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, pa še to le v primeru, ko bi pozivanje na vstop v pravdo vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Domnevni solastniki sporne nepremičnine so le navadni sosporniki, pri čemer je ustaljeno stališče sodne prakse, da ni mogoče odreči pravnega varstva enemu izmed udeležencev v materialnopravnem razmerju, ki nastopa v pravdi na aktivni strani, če so drugi pasivni. Tako bi tudi v primeru, ko bi bila med njimi po materialnem pravu takšna medsebojna zveza, da bi lahko le skupaj razpolagali s pravicami, tožbo lahko vložil le eden izmed udeležencev materialnopravnega razmerja.
V skladu z določbo 5. točke 3. člena ZZK-1 je identifikacijski znak zemljiške parcele parcelna številka in zato je potrebno tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in na izstavitev za vpis v zemljiško knjigo sposobne listine oblikovati tako, da so nepremičnine opredeljene z njihovimi parcelnimi številkami.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je nepopolna oz. pomanjkljiva, saj se sodišče v razlogih sodbe ni opredelilo do izpovedb dveh prič, s katerima je toženka dokazovala obstoj odločilnega dejstva.
Dokazna ocena vseh pravočasno dokazanih dokazov mora biti celovita, temeljita in skrbna in mora vsebovati presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.
Neobstoj pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov (32. člen SZ-1) sam po sebi ne predstavlja razloga, na podlagi katerega bi se etažnega lastnika lahko oprostilo plačila obratovalnih stroškov stavbe.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/4, 105, 108, 108/1, 108/4.
predlog za izvršbo - zavrženje predloga - pomanjkljiv predlog
V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni potrebno upniku navajati identifikacijske številke, če z njimi ne razpolaga. Tudi brez navedenih podatkov, je predlog za izvršbo formalno popoln in sposoben za obravnavo.
zamudna sodba - poprava tožbe - ni odgovora na popravljeno tožbo
Če toženec odgovori na tožbo (ki omogoča identifikacijo zahtevka), ni mogoče izdati zamudne sodbe, češ da kasneje ni odgovoril na popravljeno in dopolnjeno tožbo.
Ne glede na to ali je bila odpoved najemne pogodbe ustrezna ali ne, tožena stranka kljub morebitni pravici do posesti, ki v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena SPZ in določbo 426. člena ZPP, izrecno določata prepoved odločanja o pravici do posesti, ni upravičena do samovoljne, izvensodne spremembe posestnega stanja. Namen posestnega varstva ni samo začasna ureditev dejanskega stanja, ampak predvsem preprečevanje, omejevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic.
pritožba po poteku roka - fizična delitev nepremičnine - pravice udeležencev postopka - soglasje nasprotnega udeleženca
V skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZNP lahko tako sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku 15 dnevnega roka (štetega od vročitve prepisa sklepa), ampak le pod alternativno določenim pogojem, da s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali da se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.
ZOR člen 387, 387. ZKP člen 539, 539/1, 540, 540/2, 539, 539/1, 540, 540/2, 539, 539/1, 540, 540/2. OZ člen 1060, 1060.
pravica do povrnitve škode po zkp - poravnalna ponudba - pripoznava dolga - zastaranje - pretrganje zastaranja - zadržanje zastaranja
Ponudbe za poravnavo, ki je dana zgolj za izvensodno poravnavo in je časovno omejena (15 dni), ni možno šteti za pripoznavo dolga, ki bi prekinila tek zastaralnega roka.
ponarejanje denarja - direktni naklep - namen spraviti denar v obtok - neprimeren poskus - izbira kazenske sankcije
Neprimeren poskus pri dokončanem kaznivem dejanju ni mogoč.
Pri kaznivem dejanju ponarejanja denarja po drugem odstavku 249. člena KZ gre za modaliteto, za katero že po jezikovni razlagi ni treba, da bi bil ponarejen denar spravljen v obtok, temveč zadostuje, da si storilec isti denar s takšnim namenom priskrbi.
nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe - prehod dolga iz družbe na družbenika
Po odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti ZFPPod - B so odpadli razlogi za prekinitev postopka in slednji so se lahko nadaljevali po določilih ZFPPod (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - Odl. US). Izpodbijanega sklepa, ki ima naravo procesnega sklepa o nadaljevanju predhodno prekinjenega postopka, ni mogoče obravnavati kot sklep, s katerim bi se odločilo o tem, da se namesto zoper družbo, izbrisano po ZFPPod izvršba nadaljuje zoper družbenika te družbe.