Delodajalec je dolžan povrniti delavcu nastale stroške, ker je bil zaradi ravnanja delodajalca prisiljen vložiti predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je delavec zahteval zadržanje izvršitve nedokončne ustno posredovane odločbe delodajalca o tem, da se prepove nadaljnJe delo na delovnem mestu monter. Čeprav je delodajalec izdal sklep o ugovoru še pred narokom za izdajo začasne odredbe, tožnik pa je predlog takoj za tem umaknil, so bili stroški potrebni.
Za upoštevanje devizne klavzule za terjatve iz naslova plač oz. osebnih dohodkov iz leta 1985 ne glede na potek časa in trajanje sodnega spora ni nikakršne pravne podlage, saj je bil delavec v letu 1985, kot tudi danes, upravičen do plače v domači valuti. V skladu z določbo 394. člena ZOR mora dolžnik plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost, razen če zakon določa kaj drugega, zato je delavec upravičen le do poračuna plač v valuti, v kateri je v letu 1985 prejemal plačo, tj. v jug. dinarjih oz. do ustrezne tolarske protivrednosti dinarskih zneskov, z zamudnimi obrestmi od dneva zamude, ne pa do tolarske protivrednosti dolgovanega zneska, preračunanega v DEM (na dan zapadlosti).
goljufija - škoda - zakonski znak kaznivega dejanja
Pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije. Za njegov obstoj zadošča že storilčev namen, da si pridobi takšno korist. Pač pa mora zaradi njegovega goljufivega ravnanja tudi osebi nastati škoda. S tem je kaznivo dejanje goljufije tudi dokončano.
Zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka po 3. odst. 67. člena ZTPDR začne teči, ko je za kršitev delovne obveznosti zvedel prvi od tistih, ki so pristojni za vložitev zahtevka za začetek disciplinskega postopka (1. odst. 61. člena ZTPDR). Sorodstveno razmerje med osebo, ki je pristojna vložiti zahtevo za začetek disciplinskega postopka in delavcem, ki naj bi storil kršitev delovne obveznosti, ne vpliva na drugačen začetek štetja roka za zastaranje vodenja disciplinskega postopka.
Prvi dan subjektivnega zastaralnega roka je dan, ko se je zvedelo za kršitev in storilca, rok 6 mesecev pa se izteče tistega dne, ki se po številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, ne glede na to, če je ta dan sobota ali nedelja, ko se pri toženi stranki (delodajalcu) ne dela.
izdaja začasne odredbe - parlamentarna komisija državnega zbora - nepristojnost sodišča
Delovno in socialno sodišče nima pristojnosti odločati o prepovedi iznašanja in javnega objavljanja podatkov parlamentarni komisiji državnega zbora oz. njenim poimenskim članom.
zavrženje pritožbe - oseba, ki ni legitimirana za vložitev pritožbe
Če vloži pritožbo bivša direktorica tožene stranke, kateri je pooblastilo zaradi razrešitve že pred tem prenehalo, se šteje, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela za to pravice oz. ki ni bila legitimirana za vložitev pritožbe in se v skladu s 367. členom ZPP pritožba zavrže.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 373, 373-4, 354, 354/2, 373, 373-4. ZDR člen 68, 68. ZZT člen 25, 25. ZTPDR člen 49, 50, 49, 50.
delovno razmerje - pravica do nadomestila plače
Tudi če sodišče prizna delavcu delovno razmerje, tožnik - delavec ni upravičen do nadomestila plače za čas, ko je bil neopravičeno odsoten z dela, zaradi razlogov na njegovi strani (mobilizacija v vojaške enote tuje države).
Terjatev iz pogodbe, s katero se je hipotekarni dolžnik zavezal, da bo vplačal kapitalski vložek v denarju v določeno družbo, je denarna terjatev, ki jo je dopustno zavarovati s hipoteko.
Sodišče ustavi izvršbo, če nobena stranka v predpisanem roku ne predlaga druge dražbe ali neposredne prodaje. Glede na določila 4. odst. 94. čl. ZIZ je torej potrebno predlagati novo dražbo (ali neposredno prodajo) v roku tridesetih dni vselej, če prva dražba ni bila uspešna.
Glede na 302. čl. ZIZ se navedeni zakon uporablja od 15.10.1998. Določbe 300. čl. ZIZ se nanašajo na osebe, ki opravljajo izvršbo (izvršitelji) in ne na dejanja, ki jih te ali katere druge osebe opravljajo v izvršbi.
Pritožba zgolj ponavlja zagovor obdolženca, katerega je za nesprejemljivega pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje in je v napadeni sodbi navedlo številne tehtne razloge, zakaj mu ni mogoče verjeti.
Če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo, svojo odsotnost pa opraviči šele po naroku, je to lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (ker sodišče ni ugotovilo dejstev, ki bi jih tožeča stranka navedla, če bi na narok prišla), sodišče prve stopnje pa je ravnalo pravilno, ko je narok opravilo.
Zato, da je mogoče v pravdi izdati začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, morajo biti izpolnjeni pogoji po 1. in 2. odst. 272. člena ZIZ, poleg tega pa mora obstajati povezava med zavarovanjem, ki ga uveljavlja tožeča stranka, s predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom.
ZPP (1977) člen 9, 10, 188, 278, 354, 354/2, 368, 9, 10, 188, 278, 354, 354/2, 368. ZOR člen 324, 324/2, 324, 324/2.
denarna terjatev iz delovnega razmerja - zamuda pri izpolnitvi - objektivna kumulacija zahtevkov
Objektivna kumulacija zahtevkov po 188. člen ZPP ni dolžnost, pač pa pravica stranke, zato tožniku, ki je zoper isto stranko vložil več tožb z različnimi zahtevki iz delovnega razmerja, ni mogoče očitati zlorabe pravice iz 10. člena ZPP. Za denarne terjatve iz delovnega razmerja ni potreben opomin, saj so za izplačilo plač in drugih prejemkov določeni roki, zato sodišče s priznanjem zakonitih zamudnih obresti od dospelosti mesečne plače dalje, brez predhodnega opomina, ni kršilo 2. odst. 324. člena ZOR.
O tem, da mora pritožbo zoper sodbo napovedati v roku 8 dni po njeni razglasitvi ter o posledicah, če tega ne stori, je bil obdolženec poučen že v vabilu za glavno obravnavo, pa se zato v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje slabo počutje ob razglasitvi sodbe in zatrjuje, da zaradi tega ni vedel za navedeno dolžnost.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ.Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil račun št. 3-97-12496 plačan po asignacijski pogodbi z dne 13.2.1996 in z dne 9.10.1996 ter v dokaz predložil asignacijsko pogodbo z dne 13.2.1996 ter izpisek iz konta z dne 28.3.1998. S tem je navedel dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi glede plačila zakonitih zamudnih obresti v znesku 110.468,70 SIT s pripadki, v dokaz svojih trditev pa je predložil tudi dokazila, kot to zahteva 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 25.991,97 SIT s pripadki po računu številka 5-97/10397, pa je dolžnikov ugovor povsem neobrazložen in zato neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj v ugovoru dolžnik ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi utemeljil svoje oporekanje obstoju in višini tudi tej upnikovi terjatvi.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik navaja, da je glavnico poravnal in obresti ne priznava, ni pa priložil nobenih dokazov o tem, je neobrazložen.
Sodišče prve stopnje je pravilo ugotovilo dejansko stanje in utemeljeno ocenilo izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke kot strokovno neoporečno.
Pravno relevantna škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, ne more biti direktno v izpolnitvi same obveznosti (na katero je v konkretnem primeru dolžnik mogel in moral računati že od izvršljivosti izvršilnega naslova), pač pa mora škoda nastati posebej oziroma se mora odraziti v nekih drugih dobrinah.