stroški stečajnega postopka - izvršba na podlagi verodostojne listine
V 4. odst. 111. člena ZPPSL je med drugim določeno, da se prvi odstavek istega člena ne uporablja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka. Za odločanje o dovolitvi izvršbe je tako bistveno, ali gre za stroške stečajnega postopka (136. člen ZPPSL) in ali ima upnik zanje izvršilni naslov (prim. 17. člen ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine (priloga A1 in A2) in ne izvršilnega naslova. Ker upnik za stroške stečajnega postopka nima izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrnilo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je vse račune plačal in da telefonske številke ... ni uporabljal, zato uporabe ni dolžan plačati. Negativna dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je dolžnik uporabljal številko ..., mora dokazati upnik. Zato je glede na navedeno pritožbeno sodišče štelo, da za obrazložitev ugovora zadostuje zgolj dolžnikova trditev, da ni koristil upnikovih storitev.
Če upnik v stečajnem postopku ni bil napoten na pravdo zaradi ugotovitve obstoja terjatve, bodisi zato, ker velja njegova terjatev v stečajnem postopku za ugotovljeno (3. odstavek 142. člena ZPPSL), bodisi za to, ker sploh ni bila predmet preizkusa v stečajnem postopku (ker je upnik ni pravočasno ali sploh ni prijavil), je potrebno takšno tožbo zavreči v skladu z 2. odstavkom 187. člena ZPP.
V prvem primeru (ugotovljena terjatev) zato, ker je o zadevi že pravnomočno razsojeno (primerjaj 3. odstavek 142. člena ZPPSL), v drugem primeru (opustitev prijave terjatve v stečajnem postopku oziroma prepozna prijava terjatve) pa upnik nima pravnega interesa za vodenje takšne pravde, saj ne glede na izid pravde nima pravice do poplačila svoje terjatve.
V postopku v gospodarskih sporih dovoljeno v pritožbi navajati nova dejstva le pod pogojem, da pritožnik tega brez svoje krivde ni mogel storiti že do konca glavne obravnave, tega pa tožeča stranka ne zatrjuje Zato pritožbeno pojasnjevanje spornega razmerja med pravdnima strankama ne more imeti pravnih posledic.
ZPP (1977) člen 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98, 98/1, 98/2, 98/3. ZPP člen 109, 109/1, 109/4, 109, 109/1, 109/4.
pooblastilo
Če kdo vloži tožbo kot pooblaščenec drugega, ne izkaže pa tožnikovega pooblastila (prvi odstavek 98. člena ZPP), ga sodišče pozove, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže tožnikovo odobritev (drugi odstavek 98. člena ZPP). Če vlagatelj tožbe tega ne stori, sodišče tožbo zavrže po četrtem odstavku 109. člena ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Ugovorna navedba, da je dolžnik v stečaju ne drži, saj takšen podatek ne izhaja iz sodnega registra. Prav tako je po podatkih sodnega registra vložnica ugovora še vedno zakonita zastopnica dolžnika.
nedovoljena pritožba - sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je s svojim pravnim sredstvom - ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v izvršilnem postopku uspel, zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo ugovoru ugodeno (to je zoper sklep o razveljavitvi 2. tč izreka sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine).
Pavšalni dokazni predlog, da naj sodišče zasliši priče, brez navedbe imen prič, ne zadošča.
Glavna obravnava se opravi tudi, če pravilno vabljena stranka ne pride na narok zaradi nujne zadržanosti, ki je stranke ne konkretizira niti ne predloži dokaza zanjo, saj je po določilu 10. čl. ZPP/77 treba postopek opraviti brez zavlačevanja.
varstvo lastninske pravice - prepovedna tožba - upravičen poseg - ustanovitev stvarne služnosti z odločbo državnega organa
Ker je tožnik mejo dokazoval s podatki iz zemljiške knjige in katastra, bi morala toženca, ki sta glede poteka meje zatrjevala drugačno lastniško in dejansko stanje, to stanje tudi dokazati.
Toženca pa bi morala tudi ustanovitev stvarne služnosti na podlagi 53. člena ZTLR, s katero sta upravičevala poseg na tožnikovo parcelo, dokazati tako, da bi predložila pravnomočno odločbo državnega organa, ki bi jo ustanavljala, saj vris poti v dokumentaciji za pridobitev lokacijskega dovoljenja ne more predstavljati ustanovitve stvarne služnosti v smislu 53. člena ZTRL.
prejemki, izvzeti iz izvršbe - omejitve izvršbe - sklep o izvršbi - potrebni izvršilni stroški
Dolžnik za navedbo, da lahko razpolaga le s 30% sredstev na svojem žiro računu ni predložil nobenega dokaza, zato ni možna presoja ali so prejemki, za katere dolžnik trdi, da jih prejema na svoj žiro račun, tisti, ki so po 101. členu ZIZ izvzeti iz izvršbe, ali je na njih mogoče seči v omejenem obsegu (102. člen ZIZ) in je ugovor potrebno šteti za neobrazložen.
Priglašene stroške za odgovor na ugovor trpi upnik sam, saj glede na neobrazložen ugovor dolžnika, niso bili potrebni (5. odst. 38. člena ZIZ).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je utemeljen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi, s katerimi izpodbija verodostojno listino, ki jo je kot dokazno sredstvo priložil upnik predlogu za izvršbo, in če za trditve dolžnik ponudi dokaze.
Določba 73. člena ZTLR predstavlja pravno fikcijo, katere smisel je, da se ohrani kontinuiteta posesti med zapustnikom in dedičem, pri tem pa ni bistveno, ali je bil zapustnik lastnik stvari.
Po določilu 1. odst. 148. čl. ZOR pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki. Ob neizpodbitih dejanskih ugotovitvah, da je kooperantsko pogodbo (A4) podpisal AB, ki kot delavec družbe X. ni imel pooblastila direktorja tožene stranke CD za ta podpis in ob njegovi izpovedi, da pogodbe najbrž ne bi podpisal, če bi opazil, da je v uvodu pogodbe navedena tožena stranka, ter da direktor tožene stranke CD pogodbe ni želel podpisati, je zaključek prvostopnega sodišča, da nista bili pravdni stranki tisti, ki sta sklenili kooperantsko pogodbo (A4), pravilen.
sodna taksa za predlog za izvršbo - nepopolna vloga - umik predloga za izvršbo
V roku, ki ga je določilo sodišče za dopolnitev izvršilnega predloga za dokazilo o plačani taksi, je upnica takso plačala. Zato je verjeti njeni trditvi, da je sodišču istočasno posredovala tudi zahtevano dokazilo in je bilo razveljaviti sklep, da se izvršba šteje za umaknjeno. Zadeva je bila vrnjena v nadaljnji postopek.
Pravni standard iz 158. člena ZPP, ki zahteva od tožeče stranke "takojšen umik" tožbe, če se želi razbremeniti obveznosti povrnitve stroškov postopka nasprotni stranki, je potrebno razlagati glede na namen določbe in ne gramatikalno. Namen določbe pa je v tem, da po izpolnitvi zahtevka tožeča stranka ne bi nadaljevala s postopkom in s tem povzročala nepotrebne dodatne stroške.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst.
53. člena ZIZ. V ugovoru z dne 21.9.1999 je dolžnik navedel, da v skladu s pogodbo št. 32595 dolžnik do upnika nima nobenih obveznosti, ker je upnik v skladu s 5. členom citirane pogodbe krši določbo o načinu obračuna in izstavitve računa in zato ne obstaja razlog za obračun zamudnih obresti. Za te svoje trditve pa je predložil tudi dokazila, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izterjava stroškov stečajnega postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo je povsem v skladu s 1. odst. 111. člena ZPPSL, saj ni izkazano, da bi upnik za izterjavo stroškov stečajnega postopka že pridobil izvršilni naslov: predlagal je namreč izvršbo na podlagi verodostojne listine.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 95, 95/1, 100, 100/1, 100/1-1, 95, 95/1, 100, 100/1, 100/1-1. ZTPDR člen 69, 69/2, 69, 69/2.
disciplinski postopek - pravni interes - zloraba bolniškega staleža
Čeprav je tožnici prenehalo delovno razmerje 31.5.1995 na podlagi pisne izjave z dne 1.3.1995, je tožena stranka lahko izvedla disciplinski postopek zaradi kršitve, ki je bila storjena v času trajanja delovnega razmerja. Ker se je tožnici očitala takšna hujša kršitev delovne obveznosti, ki ima lahko za posledico materialno odgovornost delavca, je izkazan pravni interes za dokončanje disciplinskega postopka, četudi je medtem, pred zaključkom disciplinskega postopka, tožnici že prenehalo delovno razmerje iz drugega razloga.
zavrženje pritožbe - oseba, ki ni legitimirana za vložitev pritožbe
Če vloži pritožbo bivša direktorica tožene stranke, kateri je pooblastilo zaradi razrešitve že pred tem prenehalo, se šteje, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela za to pravice oz. ki ni bila legitimirana za vložitev pritožbe in se v skladu s 367. členom ZPP pritožba zavrže.