Sodišče dovoli izvršbo za zavarovanje še nezapadlih zneskov zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Pri tem se domneva, da je podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kadar je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana.
Ker v obravnavanem primeru niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, ni namreč ne vzročne zveze med ravnanjem toženk (drugotoženka je organizirala smučarski športni dan) in nastalo škodno posledico (tožnica si je kot učiteljica med smučanjem poškodovala nogo), niti odgovornosti (ne objektivne, pa tudi krivdne) toženk, le-ti ne moreta odškodninsko odgovarjati.
Pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi ugriza psa, v obliki telesnih bolečin in neugodnosti, strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (zaradi trajnega strahu pred psi). Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti se prizna šele, ko se obstoj škode ugotovi na podlagi objektivnih in ne le na podlagi subjektivnih dejstev. Prva so v tem, ali in v kolikšni meri spremenjena zunanjost po obsegu in opaznosti vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali povečano pozornost.
obnova postopka - razlog - nov dokaz - dejansko stanje - krivda - dokazi in izvajanje dokazov
Tožnik niti v predlogu za obnovo, niti v obravnavani pritožbi ne navajata, zakaj novega dokaza (privolitev imetnice stanovanjske pravice za nakup stanovanja) nista mogla predložiti v prejšnjem postopku. Ni torej podana situacija, ko tožnika brez svoje krivde nista mogla teh razlogov uveljavljati, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.
Zaznambo spora v zemljiški knjigi je mogoče opraviti le zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik oz. solastnik in ne tudi zoper tistega, ki je sklenil pravni posel na podlagi katerega bi postal lastnik, če bi se vknjižil.
Ugovor se lahko vloži tudi po izteku osemdnevnega ugovornega roka, vendar le, če temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, in če je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova.
Za ugotavljanje pogodbene odškodninske odgovornosti tožene stranke je potrebno najprej ugotoviti, ali je bila sploh sklenjena pogodba in kakšna je njena vsebina in o tem v sodbi navesti razloge.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo obdolženčev zagovor, ki ga pritožnik ponavlja v pritožbi, da obdolženec ni vedel, da uporablja ponarejeno javno listino glede na ugotovljeno višino denarja, ki ga je obdolženec izročil soobdolžencu, da mu je priskrbel vozniško dovoljenje, predvsem pa glede na ugotovljeno dejstvo, ki izhaja iz odgovora Ministrstva za zunanje zadeve ..., katerega je sodišču na vprašanje ali je obdolženec pred vojni opravljal vozniški izpit in da zaradi begunstva ni mogel vozniškega dovoljenja prevzeti pri upravnem organu, posredovala Ambasada ... v letu 1998, da obdolženec v ... ni voden v kartoteki in registru izdanih vozniških dovoljenj.
ZPP člen 99, 99/2, 138, 138/1, 99, 99/2, 138, 138/1.
tek pritožbenega roka - vročitev sklepa odvetniku - učinki preklica pooblastila odvetniku
Rok za pritožbo je začel teči z vročitvijo sklepa odvetniku, ker je določba 1. odst. 138. čl. ZPP kogentna in ker preklic pooblastila učinkuje šele od sporočila sodišču.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je utemeljen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi, s katerimi izpodbija verodostojno listino, ki jo je kot dokazno sredstvo priložil upnik predlogu za izvršbo, in če za trditve dolžnik ponudi dokaze.
sodna taksa za predlog za izvršbo - nepopolna vloga - umik predloga za izvršbo
V roku, ki ga je določilo sodišče za dopolnitev izvršilnega predloga za dokazilo o plačani taksi, je upnica takso plačala. Zato je verjeti njeni trditvi, da je sodišču istočasno posredovala tudi zahtevano dokazilo in je bilo razveljaviti sklep, da se izvršba šteje za umaknjeno. Zadeva je bila vrnjena v nadaljnji postopek.
prejemki, izvzeti iz izvršbe - omejitve izvršbe - sklep o izvršbi - potrebni izvršilni stroški
Dolžnik za navedbo, da lahko razpolaga le s 30% sredstev na svojem žiro računu ni predložil nobenega dokaza, zato ni možna presoja ali so prejemki, za katere dolžnik trdi, da jih prejema na svoj žiro račun, tisti, ki so po 101. členu ZIZ izvzeti iz izvršbe, ali je na njih mogoče seči v omejenem obsegu (102. člen ZIZ) in je ugovor potrebno šteti za neobrazložen.
Priglašene stroške za odgovor na ugovor trpi upnik sam, saj glede na neobrazložen ugovor dolžnika, niso bili potrebni (5. odst. 38. člena ZIZ).
stroški stečajnega postopka - izvršba na podlagi verodostojne listine
V 4. odst. 111. člena ZPPSL je med drugim določeno, da se prvi odstavek istega člena ne uporablja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka. Za odločanje o dovolitvi izvršbe je tako bistveno, ali gre za stroške stečajnega postopka (136. člen ZPPSL) in ali ima upnik zanje izvršilni naslov (prim. 17. člen ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine (priloga A1 in A2) in ne izvršilnega naslova. Ker upnik za stroške stečajnega postopka nima izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrnilo.
Pavšalni dokazni predlog, da naj sodišče zasliši priče, brez navedbe imen prič, ne zadošča.
Glavna obravnava se opravi tudi, če pravilno vabljena stranka ne pride na narok zaradi nujne zadržanosti, ki je stranke ne konkretizira niti ne predloži dokaza zanjo, saj je po določilu 10. čl. ZPP/77 treba postopek opraviti brez zavlačevanja.
V postopku v gospodarskih sporih dovoljeno v pritožbi navajati nova dejstva le pod pogojem, da pritožnik tega brez svoje krivde ni mogel storiti že do konca glavne obravnave, tega pa tožeča stranka ne zatrjuje Zato pritožbeno pojasnjevanje spornega razmerja med pravdnima strankama ne more imeti pravnih posledic.