Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da avtorsko delo tožnika ni imelo napak, zaradi katerih bi lahko prišlo od znižanja plačila in nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo še neizplačanega dela avtorskega honorarja. Res je, kar pravi pritožba, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni argumentiralo, zakaj je zavrnilo predlog tožene stranke za postavitev izvedenca. To bi sodišče prve stopnje v skladu z določbo 300. člena ZPP moralo storiti. Vendar pa takšna kršitev s strani sodišče prve stopnje ni vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZZK člen 46, 46/1, 75, 75/3, 46, 46/1, 75, 75/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
vrstni red vpisa - označitev vloge kot zemljiškoknjižne - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Vloga za vpis v zemljiško knjigo mora biti izrecno označena kot zemljiškoknjižna vloga, sicer nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. členu ZZK. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin ni mogoča zoper tistega, ki ni več lastnik nepremičnine.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 313, 313. ZIZ člen 15, 15.
ustavitev izvršbe - vračunavanje izpolnitve
Obresti in stroški se vračunajo pri odplačilu dolga tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Sklep prvostopnega sodišča nima razlogov o tem, ali je dolžnik poleg glavnice poravnal tudi stroške terjatve. Glede na navedbe upnice pa sklep o ustavitvi izvršbe tudi ni materialnopravno pravilen.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 358, 358/3. ZD člen 162, 163, 162, 163.
sklep o dedovanju - nove trditve v pritožbi - obseg zapuščine
Zatrjevanje lastninske pravice na deležu nepremičnine, ki naj bi sicer spadala v zapuščino, predstavlja novo dejstvo. Druga dedinja nima pravnega interesa za pritožbo.
Kljub temu, da obtoženec doslej še ni bil obsojen ter sicer živi normalno družinsko življenje in ima otroka, za katerega je dolžan skrbeti, je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo, da je obtoženec grobo izkoristil svoje poznanstvo z oškodovanko, ko ji je bolni ponudil prevoz domov, pa jo nato posilil, pri čemer je istočasno tudi prezrlo, da je obtoženčevo ravnanje oškodovanki pustilo hude posledice, izkazane z njenim neuspehom v šoli, težavah v spolnem življenju, zapiranju vase in izogibanju stika z ljudmi iz obtoženčevega okolja. Zato je ugodilo pritožbi državne tožilke ter izrečeno kazen enega leta zapora zvišalo na dve leti in šest mesecev zapora.
Kadar upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, ni pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.
Golo dejstvo, da je dolžnik v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, vložil izredno pravno sredstvo, ne predstavlja razloge za odlog izvršbe. Dolžnik mora poleg tega namreč izkazati tudi to, da bi z izvršbo utrpel znatno škodo.
Djestvo, da je tožnik imel že pred obravnavano poškodbo - deformacijo nosu, ukrivljen nos, je pomembno pri določanju višine odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba
Izročilna pogodba, v kateri je dogovorjena nasprotna dajatev je po svoji naravi tvegana pogodba, vendar pa je treba v primerih, ko gre za prikrajšanje nujnega dednega deleža ugotavljati, ali je pogodba v celoti odplačna, ali je pretežno odplačna, ali pa je pretežno neodplačna.
Prizadetost ekonomskega interesa posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Sodišče se v motenjskih pravdah lahko ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnik ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo, to pa v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali. Ugotavljanje obstoja ekonomskega interesa v motenjskih pravdah ima torej lahko pomen le takrat, kadar bi se utegnilo izkazati, da je tožba šikanozna, da torej tožnik kot posestnik zlorablja svoje pravice, ki mu jih daje pravni red (npr. ko bi šlo le za neznatno spremembo obstoječega dejanskega stanja). Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
Sodišče dovoli izvršbo za zavarovanje še nezapadlih zneskov zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Pri tem se domneva, da je podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kadar je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana.
Ker je izrek sodbe sodišča prve stopnje v skladu z določbo III. odstavka 364. člena ZKP in vsebuje tudi opis kaznivega dejanja prikrivanja, zgolj opustitev pravne opredelitve kaznivega dejanja v izreku sodbe ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP. Ker je državna tožilka izrecno napovedala le pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje glede oprostilnega dela sodbe in tudi vložila pritožbo le zoper oprostilni del sodbe, opustitev razlogov obsodilnega dela v pisnem odpravku sodbe sodišča prve stopnje tudi ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP v škodo obdolženca, zaradi katere bi bila potrebna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti.
Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Subjektu vpisa v sodni register se vroča na naslovu, navedenem v registru. Če subjektu vpisa v sodni register ni mogoča vročitev sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, in gre za vročitev po sodnem kurirju, se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, na vratih oziroma v poštnem nabiralniku na naslovu pravne osebe, ki je vpisan v register, pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in opozorilo, da mora v 15 dneh pisanje dvigniti, sicer se bo štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo. Če naslovnik tudi v 15 dneh, od kar je vročevalec pustil predmetno obvestilo, pošiljke ne dvigne, se šteje vročitev za veljavno opravljeno z dnem, ko je bilo puščeno obvestilo.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti
Ravnanje obsojenca,ki je za delo zmožen in ki več kot leto dni po izreku sodbe oškodovanki ni nič plačal tudi po oceni sodišča druge stopnje podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti ne opravičuje.