zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju
Kot je že zapisalo prvo sodišče, ugotavljanje deleža na skupnem premoženju ni računska operacija. Da je prispevek tožnika 10 % večji od prispevka toženke je ocena, ki jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. Kot prispevek k skupnemu premoženju se poleg prispevka v denarju upošteva tudi druge oblike prispevkov, npr. skrb za družino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0085847
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. OZ člen 7.
bančna garancija – bančna garancija na prvi poziv – garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti – kršitev pogodbe – unovčitev bančne garancije – abstraktnost bančne garancije – temeljni posel – izpolnitev obveznosti – predpostavke za unovčitev – prepoved zlorabe pravic – zloraba bančne garancije – začasna odredba – prepoved izplačila – nevarnost – težko nadomestljiva škoda – reverzibilnost – trditveno breme – stečaj
Ker neodvisnost bančne garancije od osnovnega posla omogoča zlorabe, se je zaradi preprečevanja zlorab izoblikovala praksa, da v primeru, ko naročnik garancije z verjetnostjo izkaže, da je brez dvoma jasno, da iz navedb v zahtevi za plačilo in priloženih dokumentov ne izhaja obveznost plačila, da je osnovna obveznost brez dvoma izpolnjena na zadovoljiv način ali je jasno, da je izpolnitev osnovne obveznosti z namernim nepravilnim ravnanjem povzročil upravičenec, sodišče na predlog naročitelja garancije izda začasno odredbo, s katero se garantu odredi zadržanje plačila ali prepoved izplačila garancijskega zneska.
V primeru, ko upnik zatrjuje zlorabo bančne garancije, je prav od presoje dejstev v zvezi z jasno in zadovoljivo izpolnitvijo obveznosti iz temeljnega posla odvisno, ali je podana zloraba garancije ali ne.
Ob neprerekanih trditvah upnika, s katerimi je izkazal tako nelikvidnost, kot tudi prezadolženost, čemur dolžnik ni oporekal, je pravilen zaključek, da upniku v primeru unovčenja garancije v celotnem znesku grozi stečaj. Da so posledice stečaja za upnika ireverzibilne pa ni nobenega dvoma.
IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058672
OZ člen 375, 375/1. ZIZ člen 20a, 20a/3. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2, 358, 358-5. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/4, 41/5.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - kreditna pogodba - notarski zapis - zapadlost terjatve - vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve - dokazilo o vročitvi - dokazilo o poslani izjavi - obvestilo zastavnemu dolžniku - izjava o zapadlosti terjatve - dogovor glede načina pošiljanja - odstop od pogodbe - nedopustne pritožbene novote - obrestovanje obresti - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava - preizkus po uradni dolžnosti
Določbe tretjega odstavka 20.a člena ZIZ zaradi varstva upnikov pred "nesodelujočimi" dolžniki ne gre tolmačiti povsem dobesedno.
Poleg ustaljenega stališča sodne prakse, v skladu s katerim kot dokazilo o vročitvi upnikove pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku po tretjem odstavku 20. a člena ZIZ zadostuje obvestilo pošte o priporočenem načinu vročitve te izjave, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da sta stranki v konkretni kreditni pogodbi v obliki notarskega zapisa sklenili celo izrecen dogovor glede načina pošiljanja in domneve o vročitvi vseh pisanj v zvezi s to kreditno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0084227
ZKP člen 161a, 162, 162/1, 162/1-1, 162/5. OZ člen 1050, 1051, 1051/1, 1053, 1053/2. ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/3. Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona člen 1, 1/2, 4, 4/1, 4/1-5, 4/1-6.
odškodnina za škodo, storjeno s kaznivim dejanjem – pogojno odloženi kazenski pregon – soglasje oškodovanca – odložitev kazenskega pregona – pomen odložitve kazenskega pregona – odprava ali poravnava škode – poravnava med strankama – predmet poravnave – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vpliv kazenskega postopka – ne bis in idem
Postopek odloženega kazenskega pregona ureja razmerje med državnim tožilcem in osumljencem v zvezi z nadaljnjim kazenskem pregonom osumljenca. V civilno pravno razmerje – odškodninsko obveznost – med osumljencem in oškodovancem ne posega. Poravnava je dvostranski pravni posel med tistima strankama, med katerima je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0081530
URS člen 154, 154/1. Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu člen 16. ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/4-3, 157/6, 158, 158/1, 158/2. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12, 12/3. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 3, 17, 17/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1,14.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - uporabniki - nadomestilo za uporabo fonogramov - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - pogodba o neizključnem prenosu pravic - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - obvezna vsebina pogodbe - pravna narava tarife - primerno nadomestilo - varstvo pred zlorabo prevladujočega položaja - vsebina skupnega sporazuma - razlikovalne okoliščine višine nadomestila - enako varstvo pravic
Iz uzakonjene kontrahirne dolžnosti tožeče stranke po prvem odstavku 158. člena ZASP, ki določa, da uporabnik del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahteva sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo teh del v skladu z veljavno tarifo, izhaja, da za obravnavano razmerje načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij s svojimi prvinami (1. prosta odločitev o sklenitvi pogodbe, 2. prosta izbira sopogodbenika in 3. prosta izbira vsebine pogodbe), ne velja. V konkretnem primeru ni izpolnjena nujna predpostavka načela avtonomnosti urejanja obligacijskih razmerij, to je prirejena moč sopogodbenikov.
Tožeča stranka je na uporabnikov poziv pogodbo dolžna skleniti, in sicer jo je dolžna skleniti v skladu z veljavno tarifo. V primeru, da sklenitev pogodbe pogojuje z vsebino pogodbenih določil, ki niso v skladu z določbami predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, ti predpisi stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi (drugi odstavek 17. člena OZ).
Glede na ustaljeno sodno prakso pritožbenega sodišča, po kateri pravno osnovo za izračun upravičenj tožeče stranke do uporabnikov, ki s svojim ravnanjem nezakonito posegajo v pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, predstavlja tarifa iz SS 2006, je zavrnitev pravnega varstva v primerih, kakršen je obravnavani, nujna že z vidika načela enakega varstva pravic; k zaključku, da so določbe SS 2006, ki višino nadomestila diferencirajo ter nesorazmerno povečujejo na okoliščini nepravočasno sklenjene pogodbe oziroma pretekli okoliščini, ki s konkretno uporabo fonogramov nima povezave, v nasprotju s kogentnimi zakonskimi določbami in kot take nične, pa vodi tudi evropskemu pravu konformna razlaga ZASP.
Organizacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic zaradi (zakonsko določene) nepridobitnosti njene izključne dejavnosti, ne ustreza definiciji gospodarskega subjekta po ZPreZP-1, zato ta zanjo ne velja, sodišče prve stopnje pa je zahtevek, vložen na njegovi podlagi, pravilno zavrnilo.
zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – točke investicijskih vzajemnih skladov kot skupno premoženje – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – subjektivna nevarnost – delež na skupnem premoženju
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju in ne ohranjajo položaja posebnega premoženja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODSTVO
VSL0075332
URS člen 121, 125. OZ člen 131, 131/1, 132, 190, 190/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/1. ZS člen 109, 109/1.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - exceptio illegalis - tarifa - razlikovanje med uporabniki - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - vezanost sodnika na ustavo in zakon - odločba SEU
Kolektivna organizacija lahko, če zavezanec prostovoljno ne plača nadomestila za predvajanje fonogramov, uveljavlja zahtevek na temelju prvega odstavka 131. člena OZ ali prvega odstavka 190. člena OZ.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - društvo - terjatev iz naslova najemnine - civilno sodišče - vrednost spornega predmeta
Društvo v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno navedeno kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni kriterij za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073751
OZ člen 190, 190/3, 424. ZIZ člen 41a.
pogodba o odkupu terjatev – jamstvo za izterljivost – zavarovanje z menico – menična izvršba – neupravičena obogatitev – izvršba pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi – pravna narava stroškov financiranja
Interpretacija zakonskih določb, po kateri bi z razveljavitvijo sklepa o izvršbi na podlagi menice, na podlagi katerega se je upnik uspel poplačati še pred pravnomočnostjo sklepa, odpadla podlaga v smislu tretjega odstavka 190. člena OZ in bi bil dolžnik zaradi odpadle podlage upravičen zahtevati plačano nazaj, bi vodila do nevzdržne situacije. Določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki omogočajo poplačilo upniku še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, bi mu s takšno razlago dejansko onemogočile, da bi prejeto obdržal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082288
OZ člen 6, 6/2, 642, 642/1, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 399/2-14.
podjemna pogodba – naročnik del – fizična oseba kot naročnik – direktor družbe kot naročnik – dolžna skrbnost – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – dogovor o plačilu del – višina plačila – določitev plačila – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku izvesti predlagane dokaze ter se obrazloženo opredeliti do vprašanja obstoja dogovora o plačilu del. Če bo ugotovilo, da plačilo (cena) ni bilo določeno s pogodbo, ga bo moralo samo določiti, ob angažiranju predlaganega sodnega izvedenca.
pravdni postopek – zaslišanje prič – prepoved stranki zastaviti vprašanje ob zaslišanju strank ali prič – pravica do izjave
Sodnica je tožnici prepovedala posamezno vprašanje, ki jih ga je zastavila tožencema ob zaslišanju, takrat, ko se vprašanje ni nanašalo na zadevo ali za zadevo ni bilo relevantno oziroma takrat, ko tožnica ni zastavila vprašanja in je le pojasnjevala dejstva v zvezi z odgovori tožencev.
Sodišče se je dolžno v sodbi opredeliti do vseh relevantnih dejstev, ki sta jih pravdni stranki navajali in so podlaga za znižanje preživninske obveznosti preživninskega zavezanca oziroma so podlaga za ugotovitev spremenjenih potreb preživninskega upravičenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084188
OZ člen 766, 768, 768/2.
pogodba o naročilu – mandatna pogodba – odgovornost odvetnika – profesionalna skrbnost – obveznosti prevzemnika naročila – izvršitev naročila, kot se glasi – zavrnitev dokaznega predloga – najemna pogodba za neprofitno najemnino
Prevzemnik naročila mora naročitelja opozoriti in od njega zahtevati nova navodila, če meni, da bi bila izvršitev naročila po dobljenih navodilih škodljiva za naročitelja.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077504
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 58, 60. ZIZ člen 13, 13/2, 17, 23. ZPP člen 318, 318/3. Ovršni zakon člen 23, 287.
priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb in javnih listin – verodostojna listina – izvršilni naslov – izvršljiva javna listina – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – notar – hrvaško pravo – Uredba Bruselj I bis – odpravljiva nesklepčnost predloga za izvršbo
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko po hrvaškem pravu izda tudi notar. Predlog za izvršbo je sam s seboj v nasprotju, ko upnik po eni strani zatrjuje, da vlaga predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer javne listine, po drugi strani pa to listino označuje kot „sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine“, ki bi glede na samo oznako lahko predstavljal izvršilni naslov. Glede na navedeno je zahtevek upnika v predlogu za izvršbo nesklepčen – upnik namreč zahteva, naj sodišče dolžniku naloži, da v roku 8 dni plača upnikovo terjatev ter dovoli predlagano izvršbo, hkrati pa zatrjuje tako, da gre za verodostojno listino (javno listino) kot to, da je podlaga za dovolitev izvršbe izvršilni naslov. V dani situaciji gre za odpravljivo nesklepčnost, saj je nesklepčnost v danem primeru načeloma mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru iste zahteve oziroma istega predloga upnika.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075325
Prva direktiva Sveta št. 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 10. ZIL-1 člen 120, 120/6, 120/6-a. ZPP člen 39.
tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe - uporaba znamk - resna in dejanska uporaba znamke - simbolična uporaba znamke - uporaba znamke v nespremenjeni obliki - vrednost spornega predmeta - pivo - kozorog
Za svoj uspeh v pravdi bi tožena stranka, upoštevajoč njene navedbe, da blagovno znamko uporablja (in da jo je v relevantnem času uporabljala), morala predložiti take dokaze, iz katerih bi bilo jasno razvidno, da uporablja svojo znamko, v taki obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila (ta znamka) registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke. Tega pa s sklicevanjem na uporabo ostalih registriranih znamk v nespremenjeni obliki, ni storila. Zato je taka njena obramba proti navedbam tožeče stranke, da besedne blagovne znamke tožena stranka ne uporablja niti je v relevantnem obdobju ni uporabljala, nesklepčna.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka - izbrisni razlog - poslovni naslov - opustitev izdaje dovoljenja za poslovanje - objekt, katerega lastnik je druga oseba - predlog za začetek postopka izbrisa - upravičeni predlagatelj - oseba, ki je lastnik objekta - procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka - domneva obstoja izbrisnega razloga
Lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, lahko predlaga začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le na podlagi domneve izbrisnega razloga, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej le v primeru, če je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe, na katerem je objekt, katerega lastnik je, če ji ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
Ker je procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka povezano le z domnevo izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, predlagatelj ne more uspeti s trditvami, da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ter s trditvami, da nikjer ne zatrjuje in ne dokazuje, da še vedno posluje na tem poslovnem naslovu.
odpust obveznosti – preklic odpusta obveznosti – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – poročanje o spremembi premoženja
Določilo prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP v zvezi s 3. točko drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP pomeni, da mora stečajni dolžnik, zlasti če ga k temu zaveže upravitelj, med preizkusnim obdobjem stečajnemu upravitelju mesečno pošiljati podatke o skupnem znesku plače. Iz Navodila upravitelja, ki ga je dolžnik podpisal 31.3.2015, pa je razvidno, da se je dolžnik upraviteljici zavezal, da ji bo mesečno poročal o vsaki spremembi premoženja, pa tudi, če spremembe ne bi bilo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/3, 12/4. ZUPJS člen 17, 18, 18/1, 18/1-3. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/1, 14/2. ZSVarPre člen 11, 25. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjšanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 3, 5, 6.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – dvom v podatke v izjavi o premoženjskem stanju – odvzem dokazne vrednosti izjavi – poslovni delež
Sodišče lahko izjavi o premoženjskem stanju odvzame dokazno vrednost le v primeru, ko ni dvoma, da je stranka v njej namerno in z namenom oškodovanja javnih sredstev in zagotovitve premoženjske koristi sebi v njej navedla napačne podatke. Podatek o poslovnih deležih je sicer potrebno vpisati pod točko 4. izjave dela B izjave o premoženjskem stanju kot kapitalsko naložbo, vendar pa ni mogoče trditi, da povprečna laična stranka pozna definicijo termina kapitalskih naložb ter tako z nenavedbo podatka o poslovnem deležu zavaja sodišče.
prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja- predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - nadaljevanje prekinjenega postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva
Če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve, da je bila kotna brusilka v lasti prvega toženca, ki je skrbel za delovanje orodja in strojev, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bil slednji dolžan nadzirati varnost (tehnično ustreznost) strojev in orodja. Zato pritožbene trditve druge toženke, da je bil za varnost delovnega okolja in procesa zadolžen stranski intervenient, ki je nadziral in razporejal delo, niso utemeljene.
Poudariti velja, da poškodbe ni povzročil razžarjeni opilek, temveč kos rezalne plošče. Že zato navedba, da je tožnik prispeval k nastanku škode, ko je kljub iskram gledal proti kotni brusilki, čeprav bi se moral zavedati možnosti, da mu opilek prileti v oko, ne zdrži resne presoje. Prav tako je povsem neživljenjsko stališče, da bi tožnik moral predvideti raztrganje rezalne plošče drugega delavca, ki je posledica tehnične neustreznosti orodja.