Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da obdolžencu subjektivni element obravnavanega kaznivega dejanja kršitve sindikalnih pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 200. člena KZ-1 ni dokazan. Ni namreč dokazano, da je obdolženec imel v naklepu vplivati tudi na druge člane sindikata, da bi izstopili iz članstva, in s tem ovirati uresničevanje sindikalnih pravic. Za svojo presojo je navedlo obširne in konkretne razloge (točki 40 in 41 obrazložitve izpodbijane sodbe). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da obrazloženo odločitev sodišča prve stopnje pritožnica izpodbija zgolj z izpostavljanjem posameznih navedb izpovedbe priče B. G., ki so po njenem mnenju očitno za obdolženca obremenjujoče, zato ne more biti uspešna.
Okoliščina, ki jo pritožnica nadalje izpostavlja, da so bili oškodovanci v negotovem statusu približno dve leti, preden so uspeli s tožbo na delovnem sodišču, ne izkazuje tiste obteževalne konotacije, ki bi lahko odločilno vplivala na odmero kazni. Kolikor pa okrožna državna tožilka izpostavlja obdolženčev nespoštljiv odnos do tožilstva in sodišča, gre pojasniti, da te okoliščine spadajo v kontekst načina obrambe in nimajo vpliva na kazensko sankcijo.
Po prvem odstavku 236. člena ZKP so določene kategorije oseb zaradi tesnih družinskih vezi z obdolžencem ali zaradi varovanja poklicne skrivnosti oproščene dolžnosti pričanja, izpodbijani sklep pa ne pojasni, za katero od v točkah 1 do 5 iste določbe naštetih oseb gre v konkretnem primeru, niti ti nista poimenovani z imenom in priimkom. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na drugi odstavek 83. člena ZKP, vendar izpodbijani sklep nima razlogov o tem, v kakšnih okoliščinah (če sploh) sta se neimenovani priči odrekli pričanju zoper obdolženca. Ker izpodbijani sklep nima razlogov, ki so za postopanje po drugem odstavku 83. člena ZKP odločilni, posledično izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik v računalniškem programu tožene stranke spremenil posamezne postavke na računih in tako popravljene računovodske listine oddal v računovodstvu ter s tem kršil delovne obveznosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
pravnomočno potrjena prisilna poravnava – nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka – utesnitev po potrjeni prisilni poravnavi – delno plačilo terjatve pred pričetkom prisilne poravnave – dovoljena pritožbena novota
Glede na to, da je bilo o upnikovi terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, odločeno s pravnomočnim sklepom o izvršbi, je treba pri nadaljevanju postopka izvršbe izhajati iz višine terjatve, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova oziroma po stanju ob začetku postopka prisilne poravnave. Navedbe o delnem plačilu terjatve, ki je predmet tega postopka, do začetka postopka prisilne poravnave in po izdaji sklepa o izvršbi, predstavljajo dopustne pritožbene novote, saj bi lahko vplivale na višino upnikove terjatve na dan začetka postopka prisilne poravnave.
Sodna poravnava, na katero se sklicuje pritožnik, je bila sklenjena pod razveznim pogojem. Določeno je bilo, da se za določeno ceno proda stanovanje v roku enega leta in da se v tem primeru izkupiček razdeli po drugačnem procentu kot je solastniški delež v zemljiški knjigi. Ker se razvezni pogoj ni izpolnil, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se solastnina razdruži po določbah od 69. do 71. člena SPZ.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZST-1C člen 25, 26, 29. ZPP člen 168.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - pozivni sklep - zavrženje predloga - vpogled v javne evidence - upoštevanje podatkov - novela ZST-1C
Obveznost stranke, ki poda pri sodišču prve stopnje predlog za odlog ali oprostitev plačila sodne takse, je, da najprej zatrjuje tista dejstva, ki so podlaga za oprostitev ali odlog (na primer slabo bilančno stanje, izguba, dolgovi in podobno) ter šele nato za zatrjevana dejstva kot dokaz predlaga vpogled v javne evidence. Poleg tega pa sodišče prve stopnje na podlagi 12. člena ZST-1 vpogleda v javno dostopne evidence le takrat, kadar dvomi o resničnosti navedb, ki jih stranka navede v izjavi o premoženjskem stanju. To pomeni, da sodišče nima pravne podlage, da bi brez trditev stranke samo vpogledovalo v javne dostopne evidence, temveč to stori lahko le v primeru, kadar v že podane trditve o slabem premoženjskem stanju stranke dvomi in resničnost teh navedb preveri v skladu s 12. členom ZST-1 v javno dostopnih evidencah.
Pritožbeno sodišče še poudarja, da je 10. 5. 2016 stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), ki v prehodnih in končnih določbah določa v 25. členu, da se takse za postopke in dejanja, glede katerih je taksna obveznost nastala do začetka uporabe tega zakona, torej do 10. 5. 2016, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – SODNE TAKSE
VSL0080067
OZ člen 174, 174/2, 179, 965, 965/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 17. ZBPP člen 46, 46/3. ZST-1 člen 15, 15/2, 15/3.
odškodninska obveznost – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – poškodba na delovnem mestu – odgovornost delodajalca – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – nadomestilo za izpad dohodka – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Bistvena predpostavka za utemeljenost zahtevka za plačilo rente zaradi izgube na zaslužku je, da poškodovani izgubi zaslužek zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo.
odpust obveznosti – preklic odpusta obveznosti – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – poročanje o spremembi premoženja
Določilo prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP v zvezi s 3. točko drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP pomeni, da mora stečajni dolžnik, zlasti če ga k temu zaveže upravitelj, med preizkusnim obdobjem stečajnemu upravitelju mesečno pošiljati podatke o skupnem znesku plače. Iz Navodila upravitelja, ki ga je dolžnik podpisal 31.3.2015, pa je razvidno, da se je dolžnik upraviteljici zavezal, da ji bo mesečno poročal o vsaki spremembi premoženja, pa tudi, če spremembe ne bi bilo.
izvršba na nepremičnino – izročitev nepremičnine kupcu – izselitev dolžnika iz stanovanja – izpraznitev in izročitev nepremičnine – izvršilni naslov zoper dolžnika – ugovor tretjih v kasnejši izvršbi
V sklepu o izročitvi nepremičnine v primeru nepremičninske izvršbe izvršilno sodišče odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, saj je to izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Sklep se lahko nanaša le na dolžnika in je torej izvršilni naslov zoper dolžnika, morebitne pravice tretjih oseb pa na dolžnost dolžnika za izselitev iz družinske stanovanjske hiše ne morejo vplivati. Zgolj lastnik se je dolžan izseliti iz nepremičnin in jih proste oseb stvari, ki se nanašajo le na dolžnikove stvari, izročiti kupcu v posest, morebitne pravice tretjih oseb, to je obstoj osebne služnosti, pa lahko tretja oseba uveljavlja z ugovorom tretje v izvršilnem postopku, ki bo tekel na podlagi izvršilnega naslova.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0084686
ZVCP-1 člen 25, 25/1, 25/2, 25/3, 27, 27/1, 40, 44, 44/1. OZ člen 154.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - traktor na cesti - izključna krivda enega voznika - doktrina zadnje jasne priložnosti - načelo „last clear chance“
Od vsakega povprečno izkušenega in skrbnega voznika se sme pričakovati, da v primeru, če hitrost in druge razmere na cesti to dopuščajo, ustavi, ko na cesti opazi oviro. Gre za tim. načelo zadnje jasne priložnosti (angl.: last clear chance), ko z razumno vožnjo vsak zlahka prepreči nesrečo tudi v situaciji, ki jo je nekdo (so)zakrivil.
pooblaščenec – plačilo za zastopanje – brezplačna pravna pomoč – odvetniška tarifa – polovični znesek
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči nični. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da znašajo stroški tožene stranke polovico zneska, kot bi odvetniku pripadal po odvetniški tarifi. Le stroški v tej višini predstavljajo potrebne pravdne stroške tožene stranke.
izvršba na nepremičnino – izročitev nepremičnine kupcu – izselitev dolžnika iz stanovanja – izpraznitev in izročitev nepremičnine – izvršilni naslov zoper dolžnika – ugovor tretjih v kasnejši izvršbi
Kadar sodišče odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, je tak sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Izpraznitev se lahko nanaša le na dolžnika in na stanovanjske bivalne prostore ter ne more obsegati tudi vseh z dolžnikom živečih oseb in celo izselitev iz gospodarskega poslopja. Morebitne tretje osebe, ki živijo z dolžnikom v stanovanjski hiši, bodo lahko uveljavljale ugovor tretjega v morebitni kasnejši izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0085847
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. OZ člen 7.
bančna garancija – bančna garancija na prvi poziv – garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti – kršitev pogodbe – unovčitev bančne garancije – abstraktnost bančne garancije – temeljni posel – izpolnitev obveznosti – predpostavke za unovčitev – prepoved zlorabe pravic – zloraba bančne garancije – začasna odredba – prepoved izplačila – nevarnost – težko nadomestljiva škoda – reverzibilnost – trditveno breme – stečaj
Ker neodvisnost bančne garancije od osnovnega posla omogoča zlorabe, se je zaradi preprečevanja zlorab izoblikovala praksa, da v primeru, ko naročnik garancije z verjetnostjo izkaže, da je brez dvoma jasno, da iz navedb v zahtevi za plačilo in priloženih dokumentov ne izhaja obveznost plačila, da je osnovna obveznost brez dvoma izpolnjena na zadovoljiv način ali je jasno, da je izpolnitev osnovne obveznosti z namernim nepravilnim ravnanjem povzročil upravičenec, sodišče na predlog naročitelja garancije izda začasno odredbo, s katero se garantu odredi zadržanje plačila ali prepoved izplačila garancijskega zneska.
V primeru, ko upnik zatrjuje zlorabo bančne garancije, je prav od presoje dejstev v zvezi z jasno in zadovoljivo izpolnitvijo obveznosti iz temeljnega posla odvisno, ali je podana zloraba garancije ali ne.
Ob neprerekanih trditvah upnika, s katerimi je izkazal tako nelikvidnost, kot tudi prezadolženost, čemur dolžnik ni oporekal, je pravilen zaključek, da upniku v primeru unovčenja garancije v celotnem znesku grozi stečaj. Da so posledice stečaja za upnika ireverzibilne pa ni nobenega dvoma.
IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058672
OZ člen 375, 375/1. ZIZ člen 20a, 20a/3. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2, 358, 358-5. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/4, 41/5.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - kreditna pogodba - notarski zapis - zapadlost terjatve - vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve - dokazilo o vročitvi - dokazilo o poslani izjavi - obvestilo zastavnemu dolžniku - izjava o zapadlosti terjatve - dogovor glede načina pošiljanja - odstop od pogodbe - nedopustne pritožbene novote - obrestovanje obresti - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava - preizkus po uradni dolžnosti
Določbe tretjega odstavka 20.a člena ZIZ zaradi varstva upnikov pred "nesodelujočimi" dolžniki ne gre tolmačiti povsem dobesedno.
Poleg ustaljenega stališča sodne prakse, v skladu s katerim kot dokazilo o vročitvi upnikove pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku po tretjem odstavku 20. a člena ZIZ zadostuje obvestilo pošte o priporočenem načinu vročitve te izjave, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da sta stranki v konkretni kreditni pogodbi v obliki notarskega zapisa sklenili celo izrecen dogovor glede načina pošiljanja in domneve o vročitvi vseh pisanj v zvezi s to kreditno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079575
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3.
zavrženje tožbe - ne bis in idem - neposredno izvršljiv notarski zapis - izpisek iz poslovnih knjig - izvršljiva sodna odločba - izvršilni naslov - posojilna pogodba - solidarno poroštvo - podaljšanje roka vrnitve posojila - zapadlost terjatve - potek roka - drugo dejstvo - dokaz zapadlosti terjatve - upnikova pisna izjava dolžniku - dokazilo o vročitvi pisne izjave
Če je ista obveznost tako predmet neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot tudi izpiska iz poslovnih knjig oziroma obračuna obresti, upnik ne more na tej podlagi izposlovati še sodbe, saj tako izvršljiva sodna odločba kot izvršljiv notarski zapis predstavljata izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo. Na osnovi iste terjatve pa upnik ne more pridobiti dveh izvršilnih naslovov. Sodišče mora namreč med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo.
Tožbeni zahtevek temelji na obveznosti toženca kot solidarnega poroka po posojilni pogodbi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zaradi podaljševanja roka vrnitve posojila po prevzemu poroštva se posojilojemalčeva oziroma porokova obveznost ni povečala, če bi se, bi omenjena okoliščina lahko pomenila samo omejitev poroštva na tisti del posojilojemalčeve obveznosti, ki je obstojal na dan prevzema poroštva. Podaljševanje roka vrnitve posojila pa ni razlog za prenehanje poroštva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023472
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje goljufije – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov v opisu kaznivega dejanja – goljufivi namen – ustvarjanje zmotne predstave ali prikrivanje dejanskih okoliščin – puščanje v zmoti – kršitev kazenskega zakona
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj storilec ravna s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri čemer slednje skuša doseči z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin pri oškodovancu. Prva oblika izvršitve tega kaznivega dejanja, torej ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu, je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah, pri drugi obliki pa storilec izkoristi že obstoječo oškodovančevo zmoto, ki jo bodisi podkrepi s svojim aktivnim ravnanjem ali pa oškodovancu le pasivno ne razkrije tistega, kar bi mu bil glede na njuno medsebojno razmerje dolžan pojasniti in ga s tem pušča v zmoti.
nagrada izvedenca – pravica do nagrade – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – pripombe na izvedensko mnenje
V postopku postavljen sodni izvedenec je s sklepom sodišča naloženo nalogo opravil. Za izdelano izvedensko mnenje je upravičen do plačila. Nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ne vpliva na njegovo pravico do plačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0084227
ZKP člen 161a, 162, 162/1, 162/1-1, 162/5. OZ člen 1050, 1051, 1051/1, 1053, 1053/2. ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/3. Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona člen 1, 1/2, 4, 4/1, 4/1-5, 4/1-6.
odškodnina za škodo, storjeno s kaznivim dejanjem – pogojno odloženi kazenski pregon – soglasje oškodovanca – odložitev kazenskega pregona – pomen odložitve kazenskega pregona – odprava ali poravnava škode – poravnava med strankama – predmet poravnave – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vpliv kazenskega postopka – ne bis in idem
Postopek odloženega kazenskega pregona ureja razmerje med državnim tožilcem in osumljencem v zvezi z nadaljnjim kazenskem pregonom osumljenca. V civilno pravno razmerje – odškodninsko obveznost – med osumljencem in oškodovancem ne posega. Poravnava je dvostranski pravni posel med tistima strankama, med katerima je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja.
Sodišče se je dolžno v sodbi opredeliti do vseh relevantnih dejstev, ki sta jih pravdni stranki navajali in so podlaga za znižanje preživninske obveznosti preživninskega zavezanca oziroma so podlaga za ugotovitev spremenjenih potreb preživninskega upravičenca.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - društvo - terjatev iz naslova najemnine - civilno sodišče - vrednost spornega predmeta
Društvo v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno navedeno kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni kriterij za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.