dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij - osebni podatki - javni uslužbenec - podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca - podatki o porabi javnih sredstev
Določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena določno opredeljuje izjeme, ki ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omogočajo dostop do informacij javnega značaja, to pa so tudi podatki povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Zakonska določba je torej že ob uporabi jezikovne razlage jasna in določno opredeljuje podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker osebe, na katere se zahtevani podatki nanašajo, nimajo položaja javnega uslužbenca, te določbe ni mogoče uporabiti.
Podatki o referencah strokovnih ocenjevalcev organa niso potrebni za obdelavo podatka o porabi javnih sredstev.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - obrazložitev odločbe
Iz prvega odstavka odstavka 4. člena ZDIJZ jasno izhaja, da mora zahtevana informacija že obstajati, zato ni mogoče zavezancu nalagati, da bi jo moral iz računalniške baze pridobivati na način, ki bi zanj pomenil nesorazmerno visok dodaten vložek časa in truda. Od stališča, da mora informacija že obstajati v točno taki obliki, kot je prosilec zaprosil zanjo, je možno odstopati le izjemoma, ko je zahtevano informacijo možno iz računalniške baze dobiti na enostaven način in takoj. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni razvidno natančno, koliko časa bi tožeča stranka porabila za to, da bi zahtevane podatke pridobila za vse šole, saj je zgolj na splošno obrazloženo, da trud organa za priklic podatkov ostaja v razumnih mejah, ne da bi bilo konkretno navedeno, kolikšen vložek časa in truda terja od tožeče stranke, da zahtevane podatke posreduje prosilcu.
ZDIJZ člen 6a. ZUP člen 7, 9, 237, 237/1, 237/1-3.
dostop do informacij javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - poslovna skrivnost - načelo zaslišanja stranke - načelo varstva pravic strank
V konkretnem primeru je organ druge stopnje zaradi drugačne razlage materialnega prava bistveno spremenil obrazložitev odločbe organa prve stopnje in je ob tem upošteval druga pravno-relevantna dejstva kot prvostopenjski organ. To pa so okoliščine, glede katerih bi bilo strankam predhodno treba dati možnost, da se izjasnijo še pred izdajo upravne odločbe in s tem zavarujejo svoje koristi. V nasprotnem primeru namreč stranke ne morejo učinkovito braniti svojih koristi s pritožbo že v upravnem postopku, temveč se o pravno-relevantnih dejstvih lahko izrečejo šele v sodnem postopku.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom - retroaktivna veljavnost predpisa - zahteva stranke
Glede na namen določitve novih zavezancev po ZDIJZ, razviden iz obrazložitve predloga ZDIJZ-C, za razlago 1.a člena tega zakona torej ni bistveno, ali osebe javnega prava dejansko izvajajo prevladujoč vpliv, temveč, kot pravilno navaja toženka, da bi ga glede na večinski delež lahko izvajale.
Če družba posreduje kakšno informacijo, ki je nastala pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, pa predstavlja dejansko okoliščino in ne pravno varovanega položaja, glede katerega bi organ s sprejemom ZDIJZ-C izgubil kakšno pravico ali pravno korist.
Priloga 3 poleg podatkov, ki so razvidni že iz Priloge 1 in Priloge 2 vsebuje še nekatere druge podatke, na katere se zahteva prizadete stranke ni nanašala, na primer na podatke o nazivu in datumu sklenitve pogodbe s posameznim dobaviteljem, datumu sporazuma in vrednosti posamezne pogodbe. V tem delu je toženka odločala preko meje postavljenega zahteve, s čimer je kršila prvi odstavek 253. člena ZUP, kar je vplivalo na odločitev.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta
Tožeča stranka podatkov iz Letne analize kakovosti mature ne sme uporabiti za razvrščanje šol, tožena stranka pa ni utemeljila, da ustvarjanje novega dokumenta v konkretnem primeru ne bi pomenilo tudi že razvrščanja šol v smislu tretjega odstavka 18.a člena ZMat.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Tožnik kot tožbene razloge navaja izključno vzroke oziroma svoj interes za seznanitev z zahtevanimi informacijami. Ti razlogi pa so za odločitev v zadevi povsem brezpredmetni, saj ZDIJZ, ki pomeni pravno podlago za odločanje, pravice do dostopa do informacij ne veže na izkazovanje pravnega ali kateregakoli drugega interesa, temveč določa, katere informacije so dostopne javnosti, torej vsakomur pod enakimi pogoji.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava - poslovna skrivnost
Informacija je bila označena za poslovno skrivnost pred vložitvijo zahtevka za dostop do informacije javnega značaja.
Ker tožeča stranka v tem postopku varuje svojo poslovno skrivnost in ne poslovne skrivnosti kakšne druge prizadete stranke, za zakonitost izpodbijanega akta ni pomembno, da prizadeta stranka razumljivo ni vztrajala, da bi pritegnila družbo D. d.o.o. v postopek.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - podatki iz zemljiške knjige
Zahteva prizadete stranke, v zvezi s katero je bila izdana izpodbijana odločba, se nanaša na podatke, katere nepremičnine ima določena oseba v lasti. To pomeni, da se ta zahteva ne nanaša podatke o stvarnih pravicah (lastništvu) v zvezi s posameznimi nepremičninami, temveč na pravna razmerja posamezne osebe. Zahteva se torej ne nanaša neposredno na podatke iz zemljiške knjige, ki so po zakonski ureditvi podatki o nepremičninah in ne o osebah.
Navedeno sicer ne pomeni, da iz podatkov zemljiške knjige ni mogoče ugotoviti, katere nepremičnine ima določena oseba v lasti, vendar je za to potrebno sistematično pregledati oziroma filtrirati vse podatke o nepremičninah. To pa ne pomeni dostopa do (že sicer javno dostopnih) podatkov, temveč njihovo obdelavo.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost
Zahtevani podatek (fotokopija ponudbe za oddajo poslovnih prostorov) je treba v obravnavani zadevi šteti za poslovno skrivnost, vendar pa ga je potrebno razkriti zaradi določila 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je pravilno odločila tožena stranka.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - specialni zakon - zdravilo
Tožena stranka ni imela zadostne podlage za ugotovitev, da prvi pogoj iz 11. točke 2. odstavka 6. člena ZDIJZ ni izpolnjen, in sicer da ne gre za dokument, sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem. Vendar pa ta pomanjkljivost nima vpliva v upravnem sporu, za obstoj izjeme iz tega določila je namreč potrebno, da sta oba pogoja izpolnjena kumulativno. Drugi pogoj - to je, da je razkritje podatka povzročalo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa - pa je tožena stranka pravilno obravnavala. Tožena stranka ima namreč prav, da tožnik ni izpolnil svojega dokaznega bremena. Tožnik ni izkazal motenj, ki bi nastale z razkritjem konkretno zahtevanih dokumentov, saj je zgolj pavšalno navedel, da bi razkritje ogrozilo učinkovito delo organa.
Tožena stranka je zmotno razlagala in uporabila določilo 51. člena ZZdr-1, ko je štela, da ker je prizadeta stranka v upravnem postopku dovolila dostop do določenih dokumentov, se tožena stranka ne more sklicevati na poslovno skrivnost v zvezi s temi dokumenti. Na tej točki se je namreč argumentacija tožene stranke končala, saj tožena stranka ni nadaljevala s presojo z vidika tehtanja javnega interesa za razkritje dokumentov in varovanjem tistega vidika poslovne skrivnosti, ki je v konkretnem primeru v funkciji omenjenega javnega interesa. Izpodbijani akt zato nima potrebne obrazložitve z vidika 2. točke 1. odstavka, 2. odstavka in prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ in je to razlog, da je sodišče moralo tožbi ugoditi in izpodbijano točko izreka odpraviti.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - stroški postopka
V tej zadevi je tožničin pravni interes za odpravo izpodbijanega dela upravnega akta prenehal s tem, ko je bila odločba Informacijskega pooblaščenca s sodbo naslovnega sodišča opr. št. I U 817/2015 z dne 3. 9. 2015 v 1. točki izreka odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje istemu organu. S tem je nastal položaj, kot da odločba v izpodbijanem delu sploh ne bi bila izdana.
Ker si je tožnica prizadevala za odpravo izpodbijanega dela odločbe, ta pa je bil v drugem upravnem sporu dejansko odpravljen, je upravičena do povračila stroškov tega postopka.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - zahteva stranke za dostop - odločanje o zahtevku
Priklic podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta v smislu ZDIJZ.
Prvostopenjski organ bi moral pred izdajo odločbe prosilca z dopisom pozvati, da se izjasni, za katere ostale predmete po posameznih šolskih letih zahteva podatke.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organov - varovanje nemotenosti dela državnih organov - motnje ali resna ogroženost v delovanju organa
Notranje delovanje se lahko nanaša na katerekoli dokumente iz delovnega področja organa (4. člen ZDIJZ), torej tudi tiste, ki še niso dokončani ali dokumente, ki so namenjeni notranji oziroma interni komunikaciji.
Po stališču sodišča pomeni „motnja procesa odločanja institucije“ bistveno nižjo stopnjo ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - sodna odločba
Dejstvo, da se sodba nahaja v obliki dokumenta in da jo je ministrstvo pridobilo, ker se nanaša na odločitev o individualne delovnem sporu z nekdanjim direktorjem organa v sestavi tega ministrstva, še ne pomeni, da je za dostop do te sodbe kot informacije javnega značaja zavezano navedeno ministrstvo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - inšpekcijski postopek - vlagatelj pobude - zavrženje tožbe
Z inšpekcijskim nadzorom je bilo ugotovljeno, da očitanih nepravilnosti ni (več) oziroma da so bile le-te odpravljene. Zato je bil z izpodbijanim sklepom postopek inšpekcijskega nadzora pri stranki z interesom ustavljen. Glede na navedeno se v predmetnem postopku torej ni odločalo o pravicah tožeče stranke, saj se je odločalo le o pravicah stranke z interesom. Če pa se ni odločalo o pravicah ali pravni koristi tožeče stranke, potem slednja tudi ne more imeti pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu. Tožnik namreč v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bil stranka (z interesom), temveč le vlagatelj pobude.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 4, 4/1, 5, 6, 6/1, 6/2. ZGD-1 člen 39.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - obstoj dokumenta - poslovna skrivnost - stanje depozitov države v banki
Tožena stranka je pravilno odločila, da mora organ prosilcu posredovati fotokopijo zahtevanega dokumenta o stanju depozitov pri banki od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013, saj gre za zahtevane informacije, do katerih je dostop po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ dovoljen in z zahtevanim dokumentom organ tudi dejansko razpolaga. Zahtevani podatki se lahko štejejo za poslovno skrivnost in tožeča stranka lahko v upravnem postopku kot prizadeta stranka oziroma v upravnem sporu kot tožeča stranka varuje svojo poslovno skrivnost, a je dokazno breme za izkazovanje škode in potrebo po sorazmernem varstvu glede na zaščito javnega interesa v tem smislu na tožeči stranki.
Tožeča stranka (banka), ki ni organ v smislu 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, se ne more sklicevati na izjemo iz 11. točke 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki ščiti zgolj organe (zavezance), ne pa tudi prizadete stranke, ki niso zavezanke po ZDIJZ.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja
Zahteva prosilke se nanaša na razkritje seznama svetovalnih, avtorskih (tudi odvetniških) in drugih intelektualnih storitev in to v obsegu podatkov, ki jih navaja prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ. To pa so podatki, ki predstavljajo po ZDIJZ absolutno dostopne informacije javnega značaja, ko gre za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakon pri tem ne dopušča izjem niti po 6. členu niti po tretjem odstavku 6.a člena.
Določba petega odstavka 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalaga, da omogočijo dostop do informacij javnega značaja, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, torej tudi, če je to bilo pred uveljavitvijo ZDIJZ-C.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba
V obravnavanem primeru tožeča stranka nima statusa organa, temveč stranskega udeleženca in zato tožba sama po sebi ne zadrži izvršitve odločbe. Sodišče je zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo zato, ker v primeru, da se katerakoli dokumentacija posreduje prosilcu pred pravnomočno odločitvijo v tej zadevi, že po naravi stvari nastane stanje, ki ni več popravljivo in to ne glede na to, ali so zahtevani podatki poslovna skrivnost ali ne. Če namreč tožeča stranka uspe in je izpodbijana odločba odpravljena in vrnjena toženi stranki v ponovno odločanje, si le ta v nobenem primeru več ne more izboljšati svojega položaja po tem, ko so bili podatki enkrat že razkriti.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - podatki o porabi javnih sredstev
V primeru, ko prosilec zahteva podatek o porabi javnih sredstev, je po presoji sodišča že tretji odstavek 6. člena ZDIJZ zadostna zakonska podlaga za to, da se prosilcu omogoči dostop do zahtevanega dokumenta.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - upravni postopek
Tožnik tožbo utemeljuje zgolj z navedbami, ki za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o zavrnitvi dostopa do zahtevanega poročila niso pravno odločilne. Zatrjevano nezakonitost in neustavnost izpodbijane odločitve namreč utemeljuje zlasti s položajem bivšega delničarja banke, v čigar pravice naj bi bilo poseženo z ukrepi Banke Slovenije, katerih podlaga naj bi bilo zahtevano poročilo.