Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 62.
evropsko potrdilo o dedovanju - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - vknjižba lastninske pravice na podlagi evropskega potrdila o dedovanju - uradni jezik sodišča
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je namen Uredbe, da se evropsko potrdilo o dedovanju (potrdilo) prizna v vseh državah članicah brez kakršnega koli posebnega postopka, vendar meni, da predložitev prevoda hrvaškega potrdila ne predstavlja posebnega postopka. Poleg tega ne drži pritožbena navedba, da je obravnavano potrdilo izpolnjeno le z odkljukanimi posameznimi kategorijami obrazca, saj je v točkah 4.2 in 8.2.3. dodano besedilo, kar torej terja prevod.
ZPP člen 210, 210/3. ZST-1 člen 34, 34/1. ZST-1 tarifna številka 30010.
sodna taksa - domneva umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - nepravilna odmera sodne takse - podlaga za izračun sodne takse - taksna tarifa - posebne takse - posebna pritožba, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vsebina plačilnega naloga - obvezne sestavine - obrazložitev sodne odločbe
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je takso odmerilo po tar. št. 30010, v kateri je določena višina takse za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
Pravilnost odmere sodne takse na podlagi vsebine konkretnega plačilnega naloga je mogoče preveriti.
Zatrjevano motilno ravnanje s postavitvijo sporne prometne signalizacije, to je dveh prometnih znakov na tretjini poti, po kateri tožnica sedaj s svojimi vozili ne more dostopati do svojih parcel, je ravnanje, ki je temeljilo na zakonu. Zato o protipravnosti motilnega ravnanja ni mogoče govoriti.
razmerja med solastniki - ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine - načini delitve solastnine - delitev po solastniških deležih - vlaganja
Uveljavljanje obligacijskega (izravnalnega) oziroma verzijskega zahtevka je lahko predmet nadaljnjih postopkov med udeleženkama po izvedeni delitvi solastnine. Glede tega vprašanja je sodna praksa utrjena in enotna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00071461
ZPP člen 180, 180/1, 318, 318/3. OZ člen 190, 190/1, 771.
pogodba o naročilu (mandat) - prevzemnik naročila - neupravičena pridobitev - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dvig sredstev z računa zapustnika - obveznosti prevzemnika naročila - dajanje računa - trditveno in dokazno breme - procesno dokazno breme - neposredni dokazi - posredni dokaz - popolna tožba - sklepčna tožba
Procesnega vprašanja popolnosti tožbe in materialnopravnega vprašanja njene sklepčnosti se ne sme mešati z vprašanjem, ali bodo v tožbi (in morda kasneje) predlagani dokazi zadoščali za ugotovitev zatrjevanih dejstev. To je stvar dokaznega postopka in vsebinske odločitve o zahtevku.
Dokazno breme, da je dvignjen denar zapustnici izročen oziroma porabljen za njene potrebe, je bilo na toženki. Ne le zato, ker je v teoriji in sodni praksi ustaljeno stališče, da je dokazno breme praviloma na tistem, ki zatrjuje obstoj dejstva in ne na tistem, ki njegov obstoj zanika, pač pa tudi zato, ker je to njeno breme po materialnem pravu, to je 771. členu OZ. Prevzemnik naročila je namreč o opravljenem poslu dolžan dati račun in izročiti naročitelju vse, kar je iz opravljanja zaupanih poslov prejel.
Edini neposreden dokaz, ki ga je imelo sodišče prve stopnje v zvezi s tem na razpolago, je bilo zaslišanje toženke. Drži, da gre pri tem za dokaz, ki je načeloma enakovreden drugim dokazom. Zaradi zainteresiranosti stranke za lasten uspeh, pa ga je treba ocenjevati z zadostno mero skrbnosti, zadržanosti in kritičnosti in pri tem potrditev dokaznega rezultata praviloma iskati tudi v drugih dokazih. Če neposrednih dokazov ni, je treba upoštevati morebitne posredne dokaze.
Ker toženki denar, ki ga je dvignila z računa in ga zadržala zase, ni bil podarjen, niti za njegovo zadržanje ni imela kakšne druge pravne podlage, ga je dolžna ob upoštevanju prvega odstavka 190. člena OZ vrniti, in sicer tožniku, ki je zapustničin dedič do ½, polovico celotnega zneska s pripadki.