ZPP člen 274, 274/1, 345, 345/2. ZST-1 člen 11, 11/4.
oprostitev plačila sodne takse - res iudicata - neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno
Toženkin predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in za pritožbo zoper sodbo je bil pravnomočno zavrnjen. Zaradi učinka pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) je sodišče prve stopnje toženkin ti. dodatni predlog za taksno oprostitev z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00071942
ZP-1 člen 14b, 65, 65/4, 69, 69/2. ZIN člen 38, 38/1, 38/1-5. ZOdv člen 40, 40/1. ZGD-1 člen 521, 521/1, 521/1-2.
prenehanje družbe - redna prostovoljna likvidacija - plačilo globe - zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - zaslišanje storilca - inšpekcijski ukrep - posredovanje podatkov
Dejstvo, da se je zoper družbo začel postopek redne prostovoljne likvidacije, nima vpliva na določbo 14.b člena ZP-1, skladno s katero se pravni osebi ne izreče globa.
Pravna oseba in odgovorna oseba sta prejeli vabilo na zaslišanje, v katerem ju je sodišče opozorilo, da bo o zahtevi odločilo brez njunega zaslišanja, če se na vabilo ne bosta odzvali in svojega izostanka opravičili. Na narok se nista zglasili in izostanka nista opravičili. Sodišče prve stopnje je zato imelo v določbi drugega odstavka 69. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 podlago za izdajo sodbe brez zaslišanja in je o zahtevi za sodno varstvo odločilo na podlagi pregleda listinske dokumentacije, ki jo je dokazno ocenilo v povezavi s trditvami storilke v zahtevi za sodno varstvo.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - fizično nasilje - psihično nasilje - verbalni konflikt - fizični obračun - ogroženost življenja - varna hiša - sorazmernost ukrepa
Dejstvo, da se je predlagateljica odselila (v hotel in nato v varno hišo), ne pomeni, da ji nevarnost več ne grozi. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je nevarnost še podana, ker nasprotna udeleženca do svojih ravnanj nista kritična in odgovornost zanje nalagata predlagateljici.
umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka - pravočasnost ugovora - pravni interes za ugovor - pravni interes za pritožbo
Sodišče prve stopnje je izvršilni postopek ustavilo zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo, kar pomeni, da se izvršba več ne bo opravljala. Taka odločitev je dolžniku v korist in ugodnejše rešitve ne more doseči oziroma svojega pravnega položaja v tem pritožbenem postopku ne more izboljšati, zato za pritožbo nima pravnega interesa.
Zakonska dikcija 43. člena ZIZ v primeru umika predloga za izvršbo izrecno govori o ustavitvi postopka. Taki dikciji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo, zapisanemu pa sledi tudi večinska sodna praksa. Zaslediti je sicer tudi drugačna stališča, da je v takem primeru mogoče ustaviti le izvršbo, vendar pa je ugotoviti, da s tem dolžnik ne more utemeljiti svojega pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka, saj tudi takšna morebitna sprememba (da bi se torej ustavila le izvršba in bi se postopek nadaljeval z odločanjem o ugovoru) dolžniku ne bi prinesla nobene neposredne pravne koristi in njegovega položaja v tem postopku ne bi v ničemer izboljšala. Ustavitev postopka namreč ne more pomeniti tudi njegovega konca, dokler ni odločeno o vseh pravnih sredstvih, temveč gre vsebinsko le za konec faze oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih izvršilnih dejanj.
Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, za kar se v pritožbi zavzema dolžnik, tak sklep pa zato ne pomeni ovire za odločitev o ugovoru dolžnika, kot slednji zmotno meni v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076605
OZ člen 5, 6, 169, 642, 642/2. ZPP člen 458, 458/1, 495.
delni umik tožbe - gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - neposlovna odškodninska odgovornost - določitev plačila in izplačilo - popolna odškodnina - pogodba o odstopu terjatve - načelo vestnosti in poštenja - načelo skrbnosti
Oškodovanec v obligacijskem razmerju mora pri odpravljanju škode ravnati skladno z načelom vestnosti in poštenja ter načelom skrbnosti (5. in 6. člen OZ), na kar smiselno opozarja pritožnica. Oškodovanec mora zato pri odpravljanju škode upoštevati tudi interes nasprotne stranke neposlovnega obligacijskega razmerja in ravnati gospodarno ter ne prevzemati obveznosti, ki bi pretirano obremenjevale plačnika. Pri tem pa mu je potrebno dopustiti, da ob navedenih omejitvah ohrani svojo pravico do izbire servisa za popravilo vozilo, ki mu zaupa. Pri presoji kriterija razumnosti izbire servisa za popravilo vozil je potrebno upoštevati tudi to, da oškodovanci niso strokovnjaki na tem področju, zato od njih ni mogoče pričakovati, da bi pred izbiro opravili celostno analizo trga ponudnikov servisnih storitev, da bi ugotovili povprečno ceno. Zato se mora presoja upravičenosti zahtevka omejiti na kriterij očitne pretiranosti stroškov popravila.
Pritožnica neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita, da ni izvedlo nobenega dokaza o opravi storitev in ker so računi le enostranske listine, ostaja terjatev tožeče stranke nedokazana. V prvostopenjskem postopku tožeča stranka namreč ni oporekala obstoju terjatve, sporna je bila le višina le-te. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, pa se po drugem odstavku 214. člena ZPP štejejo za priznana, zaradi česar dokazni postopek glede teh dejstev ni potreben. Sicer pa se je sodišče tudi na podlagi e-poštne korespondence med pravdnima strankama, iz katere izhaja, da se je tožena stranka tožeči stranki opravičila za dolg, ki ji ga kljub obljubi ni uspela poravnati, prepričalo v obstoj terjatve po temelju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00071509
URS člen 67, 70. OZ člen 190, 190/1. ZDLov-1 člen 50, 50/8. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 158, 158/1, 449, 449/2, 458, 458/1.
naravno javno dobro - lovska pravica - lastnina lovske organizacije - izročitev premičnine - divjad - neupravičena pridobitev - zmanjšanje tožbenega zahtevka - prehod iz rednega postopka v spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - povrnitev pravdnih stroškov po delnem umiku tožbe
Na podlagi osmega odstavka 50. člena ZDLov-1 se iz obore pobegla divjad za prosto živečo divjad šteje (šele) po izteku osmih dni od dne, ko je lastnik oziroma imetnik obore pobeg ugotovil.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz določb o neupravičeni pridobitvi, to je prvega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. V obravnavanem primeru je vrnitvena obveznost nastala tako glede čekanov in čeljusti kot glede 168 EUR, ki jih je toženka nesporno pridobila s prodajo mesa tožnikovega merjasca.
Umik tožbe predstavlja neuspeh v postopku, zato je tožeča stranka tista, ki je dolžna povrniti stroške nasprotni stranki. Edina izjema od tega pravila je podana takrat, ko je tožeča stranka tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka (prvi odstavek 158. člena ZPP). Če gre za delni umik, se o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka odloča po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka pa se stroški odmerjajo po uspehu. Če gre za umik po delni izpolnitvi zahtevka, lahko tožnik od toženca zahteva toliko stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
določitev vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - posebna pritožba zoper sklep o stvarni pristojnosti - vročitev pritožbe v odgovor
Po ustaljenih stališčih sodne prakse je v primerih, kot je predmetni, ko sodišče z enim sklepom ugotovi novo vrednost spornega predmeta in se izreče za stvarno nepristojno, pritožba dopustna tudi v delu, ki se nanaša na določitev vrednosti spora.
Sodišče druge stopnje pa pritrjuje pritožbi, da bi sodišče prve stopnje odgovor na tožbo, v katerem je tožena stranka ugovarjala vrednosti spora, moralo, preden je določilo novo vrednost spora, vročiti v odgovor tožnici, da se o njem izjavi.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilni ukrep - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poseg v osebno svobodo - psihotično dojemanje realnosti - odklanjanje hrane, pijače in zdravil - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja drugih ali premoženja - pooblastilo odvetniku
Zadržana oseba je bila poučena o pravici pooblastitve odvetnika po svoji izbiri. Imela je tudi možnost, da ga pokliče po telefonu. Ker mora biti obravnava zaradi bivanja na oddelku pod posebnim nadzorom hitra, zadržana oseba pa tega očitno ne razume, ni moč slediti njenim pritožbenim navedbam o dogovoru, da se narok opravi v naslednjih dneh.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - poštenost postopka - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti postopka - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - pritožbena obravnava - zaslišanje stranke - preložitev naroka - opravičljivi razlogi - izkazano vabilo - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - pravična denarna odškodnina - odločanje po sodniku posamezniku
V zadevah, v katerih se odloča o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo je postopek pošten, če ima oškodovanec možnost, da na naroku za glavno obravnavo sodišču predstavi kakšni so bili njegovi občutki ob prestanem strahu ter telesnih bolečinah in kako doživlja zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Sodišče je odločitev oprlo na prepričljivo izvedensko mnenje, pritožniku pa ni dalo možnosti, da sodišču predstavi svojo izkušnjo. S tem je prekršilo pravico do izjavljanja in sodelovanja v postopku.
Opravičljiv razlog za izostanek tožeče stranke na pritožbeno obravnavo, na kateri bi bila zaslišana, ni podan.
absolutno zastaranje pregona - uradni preizkus pritožbenega sodišča - nepravnomočna upravna odločba - pogoji za uvedbo postopka - izvedba dokaznega postopka - dopolnitev dokaznega postopka - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku zaradi zastaranja
Dejstvo, da v konkretnem primeru obstoj kršitve, ki se obravnava tudi v prekrškovnem postopku, v inšpekcijskem postopku še ni pravnomočno ugotovljen, za prekrškovni postopek z vidika uvedbe tega postopka torej ni pomembno, je pa vsekakor pomembno z dokaznega vidika. Medtem ko daje predhodna pravnomočna odločba v inšpekcijskem postopku sodišču močan argument za pritrjevanje razlogom prekrškovnega organa glede odločilnih dejstev, ki se nanašajo na kršitev, zaradi katere teče prekrškovni postopek, pa v primeru še nepravnomočne predhodne upravne odločbe tega argumenta sodišče nima in mora posledično odločilna dejstva ugotavljati in ugotoviti samo. Pri tem ni izključeno, da ugotovitve sodišča sovpadajo oziroma pritrjujejo ugotovitvam prekrškovnega organa, vendar je tak zaključek možen le na podlagi ustrezno izvedenega dokaznega postopka, v okviru katerega mora biti kršitelju ustrezno omogočeno, da svoje argumente predstavi sodišču in da se izjavi o vseh (še nepravnomočnih) ugotovitvah in odločbah iz upravnega postopka, ki so podlaga konkretnemu prekrškovnemu postopku (pritožbeno sodišče posebej poudarja, da to niso vse okoliščine iz upravnega postopka, ampak samo tiste, ki predstavljajo zakonske znake prekrška in so v konkretnem primeru odločilne za presojo obstoja prekrška in odgovornosti zanj).
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - družinska skupnost - dolžnost preživljanja otrok - življenje v družinski skupnosti - izpolnitev preživninske obveznosti - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - porazdelitev preživninskega bremena - načelo proste presoje dokazov
Kadar gre za skupno življenje partnerjev v družinski skupnosti z otroki, je treba sproti reševati vprašanja njihovega preživljanja, zato eden od partnerjev (po prenehanju njunega razmerja) od drugega ne more zahtevati povračila izdatkov za preživljanje otrok v preteklem obdobju (sodba II Ips 82/99).
Za opredelitev partnerske zveze kot družinske skupnosti (ta ni pravni institut) ni potrebno, da med staršema obstaja tudi zunajzakonska skupnost, kar je prvo sodišče pravilno upoštevalo in zato utemeljeno ni ugotavljalo obstoja elementov zunajzakonske skupnosti v odnosu med pravdnima strankama.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - dokazni postopek - izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena - vnaprejšnja dokazna ocena - dokazna vrednost dokazov
Kar se tiče pritožbenega očitka, da je sodišče dokazna predloga zavrnilo z vnaprejšnjo dokazno oceno, ker ju je izničil obremenilni dokaz, pritožbeno sodišče odgovarja, da sme sodišče predlagane dokaze zavrniti tudi če ugotovi, da je za odločitev dovolj podlage, predlagani dokazi pa so taki, da ne spreminjajo stanja stvari. Sodišče mora ugoditi dokaznemu predlogu, če se izkaže, da bi utegnil predlagani oziroma neizvedeni dokaz povzročiti dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti lahko imel za posledico ustavitev postopka o prekršku. To pomeni, da sodišče v zvezi s predlaganimi dokazi sprejme prognozo, s katero v povezavi z že izvedenimi dokazi ugotavlja dejansko stanje in presodi stopnjo njihove dokazne vrednosti. Iz istega razloga lahko od izvedbe določenega dokaza tudi odstopi.
Pravica uveljavljanja neveljavnosti sklepov skupščine je korporacijska pravica delničarja. V postopkih njenega uresničevanja je tako povezana z upravljavskimi upravičenji delničarja, zaradi tega te pravice (praviloma) nimajo osebe, ki nimajo več statusa delničarja. Oseba, ki uveljavlja neveljavnost sklepov skupščine, mora praviloma imeti status delničarja ves čas postopka in ne le ob vložitvi tožbe.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - sosporništvo - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - podržavljenje nepremičnin - odločitev o stroških postopka - odmera stroškov - stroški pravdnega postopka - vrednost spornega predmeta - delež stroškov
Tožniki so kot dediči denacionalizacijskega upravičenca od toženke kot denacionalizacijske zavezanke zahtevali plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe podržavljenih nepremičnin, ki so bile v denacionalizacijskem postopku vrnjene denacionalizacijskem upravičencu v last in posesti, za čas od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do pravnomočne vrnitve premoženja. Glede na njihove (že določene) dedne deleže so vsak s svojim tožbenim zahtevkom zoper toženko zahtevali zahtevke v različnih višinah. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da morajo tožniki v skladu z drugim odstavkom 161. člena ZPP povrniti toženki pravdne stroške v sorazmerju z njihovimi deleži pri spornem predmetu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00072828
ZVKSES člen 16, 23, 24, 24/1, 98. SPZ člen 100.
varstvo kupcev stanovanj - napake v solidnosti gradbe - obvestilo o napakah - pravočasna notifikacija - rok za uveljavitev pravice - zavarovanje dokazov - varstvo lastninske pravice na celi stavbi - refleksna škoda - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del
Ker so bile prodajne pogodbe sklenjene (tudi) po uveljavitvi ZVKSES, enako pa velja za uporabno dovoljenje, je pravilno sklepanje o uporabi njegovih določb tudi za obravnavano zadevo.
Tožniki so tri mesece po pridobitvi prvega izvedenskega mnenja toženca obvestili o ugotovljenih napakah glede solidnosti gradbe. Rok za uveljavitev pravice teče od dne, ko so tožniki izvedeli za napako. Ni dovolj (le) seznanitev z njenim obstojem, marveč tudi védenje, od kod napaka izvira in da zadeva solidnost gradbe. Tožniki so informacije o vrsti napake pridobili iz izvedenskih mnenj, nato pa so pravočasno opravili notifikacijo.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ne bi smelo upoštevati mnenj izvedencev, izdelanih v postopku zavarovanja dokazov. Nobenega utemeljenega razloga ni za nižanje procesnopravne vrednosti dokazov, izvedenih v postopku zavarovanja.
Odškodnina za refleksno škodo se pokriva z jamčevalnim zahtevkom, zanjo veljajo roki kot za vse ostale jamčevalne zahtevke.
Brezdomstvo ni upravičen razlog za izvrševanje kaznivih dejanj, glede na pogostost uporabe vzetih plačilnih kartic in dvige oziroma poskuse dvigov gotovine, ki so presegali dnevni limit, pa očitno tudi ni šlo le za lastno preživljanje, kar bi lahko bila olajševalna okoliščina.
odločba o stroških postopka - nepravdni postopek - izpodbijanje očetovstva
Predmet pritožbenega preizkusa je stroškovna odločitev sprejeta v nepravdnem postopku zaradi izpodbijana in ugotovitve očetovstva, s katero je sodišče prve stopnje odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka in zavrnilo predlog predlagatelja, da mu je prvi nasprotni udeleženec dolžan povrniti vse stroške postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00070862
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 451, 452. OZ člen 619. ZDR-1 člen 62, 62/2. ZDSS-1 člen 5. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 63.
gospodarski spor majhne vrednosti - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - sedež tožene stranke - ugovor stvarne pristojnosti - nepravočasen ugovor - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - pravna narava pogodbe - podjemna pogodba (pogodba o delu) - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - prekluzija navajanja dejstev - neupoštevanje prepoznih navedb - druga pripravljalna vloga tožene stranke - neizvedba dokazov
Za sojenje v konkretni zadevi je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena v zvezi s 63. členom Uredbe št. 1215/2012, saj ima toženka sedež v Republiki Sloveniji.
Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji ne pazi ves čas po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred njeno vročitvijo toženki. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na toženkin ugovor v odgovoru na tožbo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZPP).
Stranke v sporih majhne vrednosti v svoji drugi pripravljalni vlogi ne smejo navajati novih dejstev in dokazov, razen če je to nujno zaradi novih dejstev, ki jih je v svoji predhodni vlogi podala nasprotna stranka (451. in 452. člen ZPP)