ZS člen 83, 83/4. ZKP člen 60, 277, 277/1, 277/1-3, 371, 371/2, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega - oškodovanec kot tožilec - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesni rok - tek rokov v času sodnih počitnic
Sodišče prve stopnje je sicer obrazložitev izpodbijanega sklepa v smeri, da sklep o zavrženju kazenske ovadbe ni sodno pisanje, oprlo na sklep Višjega sodišča v Celju I Kp 187/2009 z dne 24. 11. 2009, vendar je pri tem zanemarilo, da gre za sodno prakso starejšega datuma, ki več ni aktualna. Tako iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 50706/2021 z dne 3. 2. 2022, ki mu v tem delu ne nasprotuje niti Vrhovno sodišče RS (sklep I Ips 50706/2021 z dne 22. 9. 2022), izhaja, da je takšno naziranje napačno.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca kot prepoznega zavrglo, nepravilno uporabilo določbo 60. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 83. člena ZS.
OZ člen 179, 964, 965. ZPP člen 7, 8, 154, 154/1, 165, 165/2, 212, 351, 353, 339, 339/2-14. ZPrCP člen 109, 109/1, 110, 110/2-4, 111, 111/12. ZCes-1 člen 2, 2/1-38.
prometna nesreča - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nastanek zavarovalnega primera - parkirni prostor - parkirišče - splošni pogoji - splošni zavarovalni pogoji - preizkus alkoholiziranosti - domneva alkoholiziranosti - cestni promet - izmikanje preiskavi - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - obvestilo policiji o prometni nezgodi - ugotavljanje alkoholiziranosti - izmaknitev preiskavi vinjenosti - obvestitev policije o prometni nesreči - znižanje odškodnine - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - odškodnina - nekategorizirana cesta - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus)
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da v skladu z določbami splošnih pogojev ter v času prometne nesreče veljavnih določb Zakona o pravilih cestnega prometa in Zakona o cestah škodni dogodek, ki se je zgodil na javno dostopnem parkirišču, na katerem lahko parkira kadarkoli kdorkoli, predstavlja prometno nesrečo.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno napolnilo tudi vsebino pravnega standarda izmikanja preiskavi in jo ustrezno prilagodilo okoliščinam konkretnega primera. Tožnik, ki ni poklical policije, ni z namernim ravnanjem preprečil možnosti, da bi se ugotavljala njegova alkoholiziranost in zgolj s to opustitvijo glede na okoliščine konkretnega primera domneva njegove alkoholiziranosti še ni bila vzpostavljena.
Glede na obseg pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je treba pritrditi toženkini pritožbi, da je prisojena odškodnina v višini 5.500 EUR, kar predstavlja 3,87 povprečnih neto plač ob izdaji izpodbijane sodbe, upoštevaje primere, s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih, nekoliko previsoka.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - operativni poseg - bodoče telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - osebne lastnosti oškodovanca - teorija jajčne lupine - konkurenca vzrokov - hud kratkotrajen strah - primerna višina odškodnine - dokaz s sodnim izvedencem - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Upoštevajoč dejstvi, da so bolečine blažje, vendar dlje časa trajajoče, in da je tožnica pretrpela precej nevšečnosti med zdravljenjem, velik del pa se še pričakuje po operativnem posegu, je odločitev sodišča pravilna.
Gre za mlado mati, samohranilko treh mlajših otrok, za katero se ni zmanjšala zgolj možnost fizične aktivnosti, ampak tudi njena delazmožnost, ki dolgoročno vpliva na finančno stanje družine. Po t.i. teoriji jajčne lupine osebne lastnosti (somatske in duševne) in stanja oškodovanca niso pravno relevanten sovzrok, ki bi vodil v razbremenitev toženke, ne glede na to, da je bil posledično obseg nastale nepremoženjske škode večji od običajnega.
Kadar je primarni strah kratkotrajen, je lahko veljavna podlaga za prisojo denarne odškodnine samo v primeru, ko je zaradi tega dalj časa porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje. Slednje se je v konkretni zadevi tudi zgodilo.
odvetnik kot obdolženec - hišna preiskava - preiskava odvetniške pisarne - odredba za hišno preiskavo - pogoji za odredbo - vsebina odredbe - obrazložitev odredbe - zaseg predmetov, listin in naprav odvetnika - poseg v zasebnost - nujnost posega - privilegirana komunikacija - zasebne listine - poklicna tajnost - sodni nadzor - odločba Ustavnega sodišča - zakonitost odredbe
Pritožbeno sodišče tako na podlagi 222.a člena ZKP, predloženega gradiva ob njegovem sprejemu in navedene odločbe Ustavnega sodišča, zaključuje, da mora biti podlaga za zaseg listin ustavna in zakonita sodna odredba, pri čimer je naloga izvenobravnavnega sodnika, da ti njeni lastnosti v postopku po 222.a členu ZKP preveri. V kolikor izvenobravnavni sodnik navedenega preizkusa ne opravi, ravna v nasprotju s svojo garantno funkcijo, ki je v preprečitvi prehoda neustavno in nezakonito pridobljenih informacij, ki jih varuje poklicna zaupnost, k policiji in tožilstvu.
nadomestilo plače za čas dopusta - del plače za delovno uspešnost - napitnina
Napitnine, izplačane v predhodnih mesecih, postanejo del plač, ki predstavljajo osnovo za odmero nadomestila, in nimajo (več) narave napitnine. Glede na to ni mogoče slediti tezi toženke, da vštetje izplačane napitnine v osnovo za odmero nadomestila plače pomeni, da toženka z nadomestilom plače ponovno oziroma dvakrat plača napitnino (kot del plače), tožnik pa je neupravičeno obogaten. Toženka namreč plača le nadomestilo plače, ki pa je zaradi izplačane napitnine v predhodnjih mesecih višje, kot bi bilo, če napitnina tedaj ne bi bila plačana.
ZD člen 143, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4, 365, 365-1.
stranke zapuščinskega postopka - položaj stranke v zapuščinskem postopku - dediči - pravica do pritožbe - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku - upnik kot stranka zapuščinskega postopka - ločitev zapuščine od dedičevega premoženja - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Upniki, ki ne zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja, niso stranke zapuščinskega postopka in lahko svoje terjatve uveljavljajo le v pravdi. Njihova pritožba zato ni dovoljena.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - izvršilni naslov - izpraznitev stanovanjske hiše - nastop pravnomočnosti - pravnomočno priznana ločitvena pravica - zavarovana terjatev - pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica - prosto razpolaganje strank z zahtevki
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki ne vloži ustrezne tožbe oziroma ne nadaljuje prekinjenega pravdnega postopka, hkrati pa te terjatve in ločitvene pravice ne prereka nihče od upnikov, kot tudi ne insolventni dolžnik sam, je torej materialna procesna dispozicija strank. Zagotavlja, da je o terjatvi, zavarovani z ločitveno pravico, odločeno z učinkom pravnomočnosti brez predhodnega vsebinskega obravnavanja.
Splošno načelo enakosti je okrnjeno, kadar za razlikovanje ni mogoče najti stvarno utemeljenega razloga, ki izvira iz narave stvari in ki upravičuje zakonsko razlikovanje. Pri konkretni odločitvi vrsta invalidnosti ni ključna okoliščina, ki bi vplivala na priznanje pravice do družinske pokojnine. Sodišče je pravilno pojasnilo, da pri tožniku ni izpolnjen pogoj, vsebovan v petem odstavku 57. člena ZPIZ-2, ki poleg pogoja nezmožnosti določa še preživljanje tožnika s strani pokojnega, kar ni bilo podano.
začasna odredba - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi
S stopnjo verjetnosti je bilo ugotovljeno, da je mld. A. A. zaradi nasilnega ravnanja v svoji primarni družini, neustreznega izvrševanja oziroma neizvrševanja starševske skrbi visoko ogrožena. Razloge v zvezi s tem je sodišče prve stopnje celovito obravnavalo. Povzelo in analiziralo je vse bistvene okoliščine, povezane z varstvom koristi otroka ter širšo družinsko dinamiko. Povsem sprejemljiv je zaključek, da z milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče v zadostni meri zavarovati koristi mld. A. A.
Do vprašanja, ali je pri pravilih vračanja ponudnik blaga ali storitev od potrošnika, ki je na podlagi nične pogodbe prejel denar, upravičen zahtevati tudi kakršnokoli nadomestilo za uporabo kapitala (torej t. i. obogatitvene obresti), se je SEU izreklo v odločbi C-520/21 Bank M. Zavzelo je stališče, da kreditna institucija od potrošnika pri restituciji zneskov, plačanih na podlagi nične pogodbe, ne more zahtevati nadomestila, ki bi presegalo vračilo prejetega kapitala. Pojasnilo je, da bi to nasprotovalo odvračalnemu učinku Direktive in da takšnega razlogovanja ni mogoče ovreči s trditvami bank, da bi potrošnik v takšnem primeru prejel "brezplačno" posojilo ali da bi bila s tem ogrožena stabilnost finančnih trgov.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074700
ZMZPP člen 23. ZPP člen 8, 286, 286/3, 286b, 339, 339/2, 339/2-15.
prodaja nepremičnine - neodplačno razpolaganje - nepremičnina v tujini - zmotna uporaba materialnega prava - uporaba tujega materialnega prava - hrvaško pravo - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - prekluzija dokazov - dolžnost takojšnjega grajanja procesnih kršitev - pravilna dokazna ocena - posredni ali indicijski dokazi - ocena listinskih dokazov
Glede na lego stanovanja, ki je bilo predmet kupne pogodbe, bi bilo najbrž treba uporabiti hrvaško pravo (23. člen ZMZPP) in ne slovenskega OZ. Kljub temu navedena pomanjkljivost sodbe ni vplivala na njeno zakonitost, saj je splošno znano, da so za to pravdo relevantna pravna pravila (da je pogodbo treba izpolniti in da kupec mora plačati dogovorjeno kupnino) enaka v obeh pravnih redih.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - trditveno in dokazno breme - zaloge - zastavna pravica - dolgoročne finančne naložbe - neunovčljivo premoženje - pomanjkljive trditve
Pritožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za taksno oprostitev. Res je, da so zaloge obremenjene z zastavno pravico posojilodajalca, vendar pa pritožbeno ni sporno, da ima toženka tudi dolgoročne finančne naložbe v višini 71.469,69 EUR. Glede slednjih pa toženka ni podala trditev o tem, da so neunovčljive, prav tako pa ni navedla, da so nujno potrebne za poslovanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da toženka do oprostitve plačila sodne takse v višini 513,00 EUR ni upravičena.
stvarna pristojnost - odločanje o sporu o pristojnosti
Značilnost sredstev javnega obveščanja je dostopnost vsebine najširši javnosti oziroma vsakemu zainteresiranemu bralcu, obdolženec pa je očitana kazniva dejanja storil s pošiljanjem elektronske pošte štirim točno določenim naslovnikom. Šlo je torej za zasebno komunikacijo storjeno prek elektronskega medmrežja, pri kateri je krog naslovnikov ostal vnaprej določen in omejen, zato ni mogoče šteti, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno s pomočjo sredstev javnega obveščanja.
Ob prvem poskusu rubeža dolžnika ni bilo doma, prav tako ga ni bilo doma ob drugem poskusu rubeža, kar pomeni, da sta bila oba rubeža neizvedena. Ker rubež v treh mesecih od dneva prvega poskusa rubeža ni bil uspešen, je sodišče prve stopnje utemeljeno skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZIZ izvršbo na premičnine ustavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00070697
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/1, 20/2, 20/3. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 356, 356/1, 356/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - zastaranje obveznosti - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - občasna denarna terjatev - uporabnina - zastaralni rok - nedopustne pritožbene novote
Značaj judikatne terjatve, za katere velja desetletni zastaralni rok, imajo samo tiste obveznosti dolžnika po izvršilnem naslovu, ki so zapadle v plačilo ob sklenitvi oziroma zapadlosti sodne poravnave. Tri letni zastaralni rok tako velja tudi za izterjavo bodočih obrokov uporabnin, ki temeljijo na pravnomočnem izvršilnem naslovu. Za njih torej ne velja deset letni zastaralni rok, kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070204
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. SPZ člen 124, 124/1. OZ člen 27, 27/1, 52, 55, 55/1, 507, 512, 512/1, 513, 513/3, 516.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovalna začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - kumulativno določeni pogoji - alternativnost pogojev - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predkupna pravica - zakonita predkupna pravica - pogodbena predkupna pravica - oblika predkupne ponudbe - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - prenos lastninske pravice na nepremičnini - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - ustna oblika - teleološka razlaga
Drži sicer, da mora biti skladno s prvim odstavkom 27. člena OZ v zvezi z 52. členom OZ ponudba za nakup nepremičnine pisna. Po prvem odstavku 27. člena OZ namreč v primeru, če je obličnost predpisana za veljavno sklenitev pogodbe, velja ta oblika tudi za veljavno dajanje ponudbe. Člen 52 OZ pa za sklepanje pogodb pri prenosu lastninske pravice ali ustanavljanju drugih stvarnih pravic na nepremičninah zahteva pisno obliko. Vendar pa višje sodišče soglaša z novejšim stališčem Vrhovnega sodišča RS, da je treba glede vprašanja, kakšne so civilne sankcije, če izjava je izjava volje dana v ustni obliki, tudi v zvezi s ponudbo upoštevati teleološko interpretacijo določbe prvega odstavka 55. člena OZ.
Kljub temu, da je višje sodišče pritožbi ugodilo že zaradi preuranjenosti zaključka sodišča prve stopnje, da je neutemeljen dolžničin ugovor neobstoja upničine terjatve, se v nadaljevanju opredeljuje tudi do pritožbenih navedb glede tistega dela razlogov napadenega sklepa, ki se nanašajo na presojo pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, (alternativno) določenih v drugem oziroma tretjem odstavku 272. člena ZIZ. Ena od predpostavk iz drugega oziroma tretjega odstavka 272. člena ZIZ mora namreč biti za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve skupaj s predpostavko iz prvega odstavka istega člena (to je verjetnim obstojem ali nastankom terjatve) podana kumulativno.
ZPIZ-2G člen 25. ZPIZ-2 člen 85, 85/1, 85/1-4, 91, 111, 111/4, 111/5, 111/6, 111/7, 121, 121/1, 121/2, 124, 124/3, 178.
nadomestilo za invalidnost - veljavna pravna podlaga - časovna omejitev izplačevanja - postopek uveljavljanja pravic
Tožnik je šele 28. 3. 2022 pri tožencu vložil zahtevo za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost. Pred tem omenjene pravice ni uveljavljal. Postopek uveljavljanja pravic se skladno s 178. členom ZPIZ-2 začne na zahtevo zavarovanca. Torej je zavarovanec tisti, ki mora poskrbeti za svoje pravice in jih uveljavljati pravočasno ter na ustrezen oziroma predpisan način.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi tožena stranka morala pri odločanju uporabiti zakon, ki je veljal v času, ko je tožnik začel delati na drugem ustreznem delu. Pri odločanju upravnega organa je praviloma bistvena pravna podlaga, ki velja v času odločanja na prvi stopnji. V času vložitve zahteve in s tem tudi v času odločanja tožene stranke je že veljala novela ZPIZ-2G in organ jo je bil pri odločanju dolžan uporabiti. V noveli ZPIZ-2G namreč ni določbe, iz katere bi izhajalo, da se 25. člen novele ne uporablja za pravna razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo omenjene novele. Razen tega tudi ne gre za to, da bi tožnik že na podlagi zakona pridobil določeno pravico (pravico do nadomestila za invalidnost), temveč je treba priznanje pravice uveljavljati z vlogo.
ZFPPIPP člen 232, 232/1-2, 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 318, 318/3.
odločanje o začetku stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - zakonske domneve insolventnosti - narok za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - domneva o priznanju dejstev - sklepčnost
Dolžnica je vložila ugovor, vendar v njem ni oporekala niti upničini upravičenosti, da predlaga začetek dolžničinega stečaja, niti da je sama insolventna. Upničin predlog je bil sklepčen in mu je bilo treba ugoditi.
sodba na podlagi pripoznave - omejeni pritožbeni razlogi - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Sodišče prve stopnje je narok za glavno obravnavo najprej utemeljeno in pravilno razpisalo ter ga nato kljub odsotnosti pravilno vabljenega toženca, katerega izostanek je pravilno štelo za neopravičenega, opravilo, nakar je v skladu s tretjim odstavkom 454. člena ZPP v zvezi s 316. členom ZPP, izdalo sodbo na podlagi pripoznave.
Razlogi izpodbijane sodbe, katere pravno varstvo se nanaša na plačilo računov, in ne na neveljavnost pogodbe o upravljanju, so skladni s spisovnim gradivom, ki potrjuje razloge sodišča, da je narok bil opravljen v prisotnosti zakonitega zastopnika in pooblaščenke tožeče stranke ter v odsotnosti pravilno vabljenega toženca.