ZPP člen 11, 13, 206, 206/1, 206/1-1. URS člen 22.
izročitev nepremičnine v soposest in souporabo - zahtevek za plačilo uporabnine - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - načelo kontradiktornosti
Tožničin uspeh v tem postopku je odvisen od obstoja njene lastninske pravice na spornih nepremičninah. Sodišče prve stopnje se je utemeljeno odločilo, da predhodnega vprašanja - obstoja lastninske pravice ne bo reševalo samo, zato je predmetni postopek pravilno prekinilo.
Čeprav tožnica ni bila izrecno pozvana, naj se izjavi o predlogu za prekinitev postopka, bi to lahko storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00072257
SZ-1 člen 24. ZPP člen 337, 452, 453, 454, 454/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (2012) člen 40, 40/2.
spor majhne vrednosti - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - dolžnost plačila komunalnih storitev - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - urejanje s podzakonskim aktom - uporabnik storitve javne službe - razmerje med lastnikom in najemnikom - izvrševanje pravic najemnika - sprememba lastnika nepremičnine - obvestilo o spremembi lastništva - pasivna legitimacija - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti - naknadno plačilo - razlog za ugovor v izvršilnem postopku - prenehanje obveznosti kot ugovorni razlog - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve obveznosti
Posledica omejitve pri navajanju novih dejstev v sporih majhne vrednosti je, da dejstev, ki vplivajo na obstoj terjatve (sem sodi tudi plačilo dela obveznosti), nastala pa so po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog iz 452. člena ZPP (zadnja dopustna vloga toženca je bila vložena 14. 12. 2022), v sporu majhne vrednosti ni več mogoče uveljavljati. Toženec bo zato delno plačilo lahko uveljavljal v izvršbi na podlagi 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, po kateri je ugovorni razlog prenehanje (oziroma zmanjšanje) terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo pred izvršljivostjo odločbe, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljaviti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - oblika naklepa - uporaba ponarejene listine - odmera kazenske sankcije
Opis kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe se nanaša na ista historična dogodka, na katera se je nanašala obtožba, med sodbo in obtožbo pa obstaja subjektivna in objektivna identiteta. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ob nespremenjeni kriminalni količini in ob enakih mejah kaznovanja neposrednega in posrednega storilca kaznivega dejanja, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Uporaba spremenjene (javne) listine kot prave se lahko stori z obema oblikama naklepa, torej z direktnim in eventualnim naklepom, vendar pa krivdna oblika storilca ni obvezna sestavina niti abstraktnega niti konkretnega opisa tega izvršitvenega ravnanja, temveč jo mora sodišče navesti in utemeljiti v razlogih sodbe.
ZD člen 143, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4, 365, 365-1.
stranke zapuščinskega postopka - položaj stranke v zapuščinskem postopku - dediči - pravica do pritožbe - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku - upnik kot stranka zapuščinskega postopka - ločitev zapuščine od dedičevega premoženja - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Upniki, ki ne zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja, niso stranke zapuščinskega postopka in lahko svoje terjatve uveljavljajo le v pravdi. Njihova pritožba zato ni dovoljena.
ZVPNPP člen 4, 15, 15/1, 15/2. ZP-1 člen 56, 56/4, 136, 136/1, 136/1-1.
ustavitev postopka o prekršku - izrek odločbe o prekršku - zakonski znaki prekrška - obvezne sestavine odločbe - sprememba odločbe - preizkus odločbe po uradni dolžnosti - razlaga določb zakona - nepoštena poslovna praksa - zahteva za sodno varstvo
Očitano dejanje pravni osebi in odgovorni osebi pravne osebe ni prekršek, če izrek odločbe o prekršku ni dovolj konkretiziran in v izreku opisano dejansko stanje prekrška ne vsebuje vseh zakonskih znakov prekrška.
Razlaga določb ZVPNPP s strani VSRS.
Sodišče prve stopnje je odločbo o prekršku po uradni dolžnosti spremenilo ter postopek o prekršku zoper pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe ustavilo.
odgovor na tožbo - rok za odgovor na tožbo - opozorilo na pravne posledice - neizvedba naroka - kršitev pravice do izjave
Ne glede na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za podaljšanje roka za odgovor na dopolnitev tožbe zavrnilo utemeljeno ali ne, je za presojo utemeljenosti obravnavane pritožbe odločilno, da neodzivu tožene stranke na poziv, s katerim je bila pozvana, naj odgovori na vlogo tožeče stranke, ni mogoče pripisati posledic, kot jih je sodišče prve stopnje. Sodišče sicer lahko stranko v pisnem pozivu k dopolnitvi njenih navedb in dokazov oziroma glede izjave o navedbah nasprotne stranke omeji v njeni pravici do navajanja novih dejstev in dokazov na prvem naroku za glavno obravnavo, vendar le ob pogoju iz drugega odstavka 286. člena ZPP oziroma 286.a člena ZPP. V obravnavanem primeru tožena stranka na posledice zamude oziroma neodziva na poziv ni bila opozorjena. Sodišče prve stopnje tovrstne pasivnosti tožene stranke zato ne bi smelo razlagati in razumevati v luči določb 214. člena ZPP in posledično v sporu ne bi smelo odločiti brez razpisa glavne obravnave.
nadomestitev kazni zapora - vikend zapor - osebne okoliščine na strani storilca - zavrnitev predloga
Od zadnje pravnomočne zavrnitve obsojenčevega predloga za nadomestitev izrečene zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna se okoliščine na strani obsojenca niso v bistvenem spremenile in da nove okoliščine ne utemeljujejo ugoditve predlogu, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).
ZS člen 83, 83/4. ZKP člen 60, 277, 277/1, 277/1-3, 371, 371/2, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega - oškodovanec kot tožilec - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesni rok - tek rokov v času sodnih počitnic
Sodišče prve stopnje je sicer obrazložitev izpodbijanega sklepa v smeri, da sklep o zavrženju kazenske ovadbe ni sodno pisanje, oprlo na sklep Višjega sodišča v Celju I Kp 187/2009 z dne 24. 11. 2009, vendar je pri tem zanemarilo, da gre za sodno prakso starejšega datuma, ki več ni aktualna. Tako iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 50706/2021 z dne 3. 2. 2022, ki mu v tem delu ne nasprotuje niti Vrhovno sodišče RS (sklep I Ips 50706/2021 z dne 22. 9. 2022), izhaja, da je takšno naziranje napačno.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca kot prepoznega zavrglo, nepravilno uporabilo določbo 60. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 83. člena ZS.
načelo kontradiktornosti postopka - kontradiktoren postopek - pravica do izjave - opredelitev nasilja v družini - zaščita žrtve - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - začasni ukrepi - izvrševanje stikov - stopnja verjetnosti - ugovor nasprotnega udeleženca - ocena ogroženosti - oblike nasilja - spravljanje v podrejen položaj - ekonomsko nasilje - fizično nasilje - spolno nasilje - zalezovanje - posebno varstvo in skrb
Podlaga za izrek začasnih ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval, ali ji prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali osebnostne pravice. Glede na naravo postopka, s ciljem hitre in učinkovite zaščite žrtve, je zahtevana stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja kot pri meritornih odločitvah. Udeleženca morata zatrjevana dejstva dokazati s stopnjo verjetnosti, ta dokazni standard pa je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot proti njemu. Pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je predlagateljicama v danem primeru to uspelo. Nasprotni udeleženec namreč v ugovornem postopku ni prepričljivo ovrgel dejstev, na katerih je temeljil sklep o izrečenih ukrepih. Pri tem za izrek ukrepov ni potrebno, da so izkazane vse zatrjevane vrste nasilja, temveč zadošča obstoj katerekoli oblike, ki žrtev ogroža.
postopek za sodno ureditev meje - spor o lastništvu zemljišča - mejni ali lastninski spor - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
Ker gre za spor o lastnini zemljišča, ki pripada k stavbi, ga je potrebno obravnavati po pravilih pravdnega postopka, zato je sodišče prve stopnje nepravdni postopek ureditve meje pravilno ustavilo.
načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - izvedensko mnenje - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - pravica do svobodne izbire zagovornika
Dokazno moč izvedenčevega mnenja in njegove izpovedbe sodišče ocenjuje po prosti presoji, enako kot vse ostale dokaze in na izvedensko mnenje ni vezano. Ko sodišče izvaja oceno izvedenskega mnenja tega po naravi stvari ne more opraviti s strokovnim znanjem, kot ga ima izvedenec, ki je bil postavljen prav zaradi potrebe po strokovnem znanju. Iz zgoraj navedenih razlogov te ocene tudi ne more "prenesti" na novo postavljenega izvedenca. Tudi v primeru postavitve novega izvedenca se sodišče znajde v istem položaju, da mora brez zadostnega strokovnega znanja s področja, ki je predmet izvedenstva, obe izvedenski mnenji oceniti po prosti presoji in se odločiti o njuni dokazni vrednosti. Svojo presojo mora opreti na strokovno utemeljitev, logičnost in prepričljivost izvedenčevih argumentov.
začasna odredba - nujni ukrep - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - kraj izvajanja stikov - trajanje stikov - nastanek nepopravljive škode - prepoved približevanja
Začasne odredbe so nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje, še preden je izdana končna odločba. Pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika).
Nima prav pritožba, da je v tem delu sklep premalo natančen, ker ne določa, na katerem centru se bodo stiki izvajali. O kraju izvajanja stikov namreč odloča CSD X, stiki pa se izvajajo v pristojni enoti.
ZFPPIPP člen 378, 378/5, 383, 383/6, 383/6-1, 383/6-2.
postopek osebnega stečaja - sklep o preizkusu terjatev - vlaganja v nepremičnino - postopek pred sodiščem za ugotovitev obstoja terjatve - pravnomočna sodba - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo
Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb upraviteljice iz njenega predloga in otvoritvenega poročila ugotovilo, da dolžnik nima prejemkov niti premoženja iz 1. točke šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, ki bi spadalo v stečajno maso. Sklep o določitvi načrta poteka postopka osebnega stečaja, ki je sestavni del otvoritvenega poročila, je postal pravnomočen. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno ugotovilo, da dolžnik nima premoženja, ki bi prišlo v stečajno maso. Upnica je šele 12. 6. 2023 upraviteljici sporočila, da ima stečajni dolžnik zoper svojega očeta terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino, ki je last njegovega očeta, in se sklicevala na zgoraj navedeni notarski zapis, ki pa se na zatrjevano terjatev ne nanaša.
V kolikor bo terjatev stečajnega dolžnika do očeta iz naslova vlaganj ugotovljena s pravnomočno sodbo, bo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 2. točke šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP moralo spremeniti izpodbijani sklep tako, da bo odločilo, da se preizkus terjatev opravi, in upraviteljico pozvati, da predloži osnovni seznam preizkušenih terjatev.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - operativni poseg - bodoče telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - osebne lastnosti oškodovanca - teorija jajčne lupine - konkurenca vzrokov - hud kratkotrajen strah - primerna višina odškodnine - dokaz s sodnim izvedencem - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Upoštevajoč dejstvi, da so bolečine blažje, vendar dlje časa trajajoče, in da je tožnica pretrpela precej nevšečnosti med zdravljenjem, velik del pa se še pričakuje po operativnem posegu, je odločitev sodišča pravilna.
Gre za mlado mati, samohranilko treh mlajših otrok, za katero se ni zmanjšala zgolj možnost fizične aktivnosti, ampak tudi njena delazmožnost, ki dolgoročno vpliva na finančno stanje družine. Po t.i. teoriji jajčne lupine osebne lastnosti (somatske in duševne) in stanja oškodovanca niso pravno relevanten sovzrok, ki bi vodil v razbremenitev toženke, ne glede na to, da je bil posledično obseg nastale nepremoženjske škode večji od običajnega.
Kadar je primarni strah kratkotrajen, je lahko veljavna podlaga za prisojo denarne odškodnine samo v primeru, ko je zaradi tega dalj časa porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje. Slednje se je v konkretni zadevi tudi zgodilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074703
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 215, 215/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - hišna preiskava - zakonitost hišne preiskave - vročitev odredbe - dokazna ocena
Kakor je videti iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 3.9.2022 je bila odredba o hišni preiskavi, pred pričetkom le-te, vročena obtožencu in njegovi tedanji zagovornici, odvetnici A. A., da je bil obtoženec skupaj z zagovornico ob preiskavi navzoč in da sta oba zapisnik o hišni preiskavi tudi brez kakršnihkoli pripomb podpisala. O zakonitosti hišne preiskave in tedaj tudi o zakonitosti pridobitve dokazov pri tem procesnem opravilu ni nikakršnega dvoma.
Kolikor pa zagovornik navaja, da je sodišče dejstveni sklep, da je obtoženec ravnal kot član hudodelske združbe oprlo na to, da je bilo pri hišni preiskavi najdenih pet praznih škatel za telefone, pa je iz vsebine točke 29 obrazložitve videti, da je sodišče to ugotovitev oprlo tudi na pričanje dveh prebežnikov in sicer B. B. in C. C., ki sta oba govorila o tem, da je bila pot organizirana, pri njeni organizaciji in realizaciji pa udeleženo več deležnikov. Nenazadnje pa tudi ni moč mimo tega, da sta se tako obsojeni Č. Č., kakor tudi obtoženi D. D. že pred obravnavanim dogodkom, tj. dne 4.7.2022, nahajala na območju Gradina, tj. v neposredni bližini slovensko-hrvaške meje, kar glede na to, da sta tujca in jima je kot takima bila mikrolokacija, kjer sta bila ustavljena in legitimirana povsem neznana, kaže na to, da ju je tja nekdo moral napotiti. O tem, da je šlo pri vsem skupaj za organizirano početje tako ne more biti nikakršnega dvoma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072168
KZ-1 člen 186/1. ZKP člen 201/1-3, 272/2.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - obstoj utemeljenega suma - obstoj pripornih razlogov - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - nujnost in sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstaja utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje in pri tem podalo prepričljive argumente. Obdolženec je namreč na svojem domu hranil veliko količino raznovrstnih drog (308,63 gramov heroina, 36,47 gramov metamfetaminov, 63,08 gramov konoplje in 0,97 gramov kokaina) ter pripomočke za njeno prodajo (tehtnice, vrečke, aluminijevo folijo). Sodišče prve stopnje tako razumljivo ni sledilo navedbam obrambe, da je posedoval drogo le zaradi lastnih potreb in jo kupil na zalogo. Ob tem je upoštevalo tudi nezaposlenost in odvisnost obdolženca ter posest 1.000 EUR gotovine, kar vse le še potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je drogo hranil zaradi prodaje in je s tem podan utemeljen sum, da naj bi storil očitano kaznivo dejanje.
OZ člen 179, 964, 965. ZPP člen 7, 8, 154, 154/1, 165, 165/2, 212, 351, 353, 339, 339/2-14. ZPrCP člen 109, 109/1, 110, 110/2-4, 111, 111/12. ZCes-1 člen 2, 2/1-38.
prometna nesreča - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nastanek zavarovalnega primera - parkirni prostor - parkirišče - splošni pogoji - splošni zavarovalni pogoji - preizkus alkoholiziranosti - domneva alkoholiziranosti - cestni promet - izmikanje preiskavi - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - obvestilo policiji o prometni nezgodi - ugotavljanje alkoholiziranosti - izmaknitev preiskavi vinjenosti - obvestitev policije o prometni nesreči - znižanje odškodnine - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - odškodnina - nekategorizirana cesta - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus)
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da v skladu z določbami splošnih pogojev ter v času prometne nesreče veljavnih določb Zakona o pravilih cestnega prometa in Zakona o cestah škodni dogodek, ki se je zgodil na javno dostopnem parkirišču, na katerem lahko parkira kadarkoli kdorkoli, predstavlja prometno nesrečo.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno napolnilo tudi vsebino pravnega standarda izmikanja preiskavi in jo ustrezno prilagodilo okoliščinam konkretnega primera. Tožnik, ki ni poklical policije, ni z namernim ravnanjem preprečil možnosti, da bi se ugotavljala njegova alkoholiziranost in zgolj s to opustitvijo glede na okoliščine konkretnega primera domneva njegove alkoholiziranosti še ni bila vzpostavljena.
Glede na obseg pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je treba pritrditi toženkini pritožbi, da je prisojena odškodnina v višini 5.500 EUR, kar predstavlja 3,87 povprečnih neto plač ob izdaji izpodbijane sodbe, upoštevaje primere, s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih, nekoliko previsoka.
sklep o izreku denarne kazni - kršitev začasne odredbe - onemogočanje stikov z očetom - prepričljiva dokazna ocena - namen denarne kazni - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - primerna višina denarne kazni
Mati je začasno odredbo, s katero bili urejeni stiki z očetom, zavestno kršila 5 mesecev, zato ji je sodišče naložilo, da za vsak mesec plača denarno kazen v višini 300 EUR. Višina je primerna in zasleduje namen izrekanja denarnih kazni.
neupravičena obogatitev - vlaganje v nepremičnino - uporabnina - neupravičena uporaba stanovanja - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - vstop v pravdo - univerzalni pravni naslednik - prehod lastninske pravice - zaznamba spora - vsebina listine - zastaranje terjatve
Toženca lastninske pravice na nepremičnini nista dobila na podlagi dedovanja, marveč na pravnoposlovni podlagi, in še to vrsto let po zatrjevanih vlaganjih. Lastninska pravica tudi ni relevantna predpostavka pri presoji utemeljenosti zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve.