postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - stroški postopka - načelo prostega preudarka - postopek izvršbe ali zavarovanja - stroškovno breme - zavarovanje koristi otrok
V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP). To velja tudi za stroške postopkov zavarovanj, ki potekajo v okviru sporov iz razmerij med starši in otroki. Tretji odstavek 411. člena ZPP ne posega v pravila odločanja o stroških postopka iz 413. člena ZPP. Izhodišče stroškovnih odločitev predstavlja upoštevanje načela izenačitve stroškovnega bremena, saj gre za postopke, ki se v prvi vrsti vodijo zaradi zagotavljanja in varovanja koristi otrok, slednje pa je že po naravi stvari tudi v interesu njihovih staršev.
zaslišanje priče izven glavne obravnave - zaslišanje obremenilne priče - glavna obravnava - nenavzočnost obdolženca - pravica do obrambe - načelo neposrednosti - branje izpovedbe priče
Sodišče prve stopnje je oškodovanko zaslišalo izven glavne obravnave, v nadaljevanju postopka pa je obtoženko z njeno izpovedbo seznanilo ter ji dalo možnost učinkovite obrambe.
Na naroku za glavno obravnavo, o katerem je bila pravilno in pravočasno obveščena, je obtoženka imela možnost, da se o izpovedbi oškodovanke izjavi, poda morebitne pripombe na njeno izpovedbo, nasprotuje branju oškodovankine izpovedbe ter zahteva njeno neposredno zaslišanje, česar pa obtoženka, kljub predhodni seznanjenosti z vsebino oškodovankine izpovedbe, ni izkoristila in na glavno obravnavo ni pristopila ter svojega izostanka tudi ni opravičila. Glede na navedeno sodišče prve stopnje z zaslišanjem oškodovanke izven glavne obravnave in z izvedbo dokaza - branjem njene izpovedbe na glavni obravnavi obtoženki ni kršilo pravice do obrambe.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - povračilo škode - višina nepremoženjske škode - premoženjska škoda - delovno dovoljenje - vzročna zveza
Po stališču sodne prakse se pri odločanju o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo v podobnih primerih upošteva poleg časa, v katerem tožnik ni imel urejenega statusa, tudi druge okoliščine, ki posameznega oškodovanca ločujejo od preostalih (npr. nezaposlenost, izgon iz države, ločenost od družine, posledičen razpad zakona, družinskih vezi in podobno).
Glede povrnitve stroškov upravnih taks za pridobitev delovnih dovoljenj ni podane vzročne zveze med izbrisom iz evidence stalnega prebivalstva RS in temi stroški že zato, ker je tožnik ohranil status tujca, ker ni državljan RS, niti ni nikoli vložil prošnje za pridobitev državljanstva. Zakon o zaposlovanju tujcev je določal, da mora vsak tuj državljan ali oseba brez državljanstva, da lahko sklene delovno razmerje ali opravlja delo v RS, imeti delovno dovoljenje. Tožniku bi stroški s pridobivanjem delovnih dovoljenj glede na to, da ni državljan RS, nastajali ne glede na to, ali je bil vpisan v register stalnih prebivalcev RS ali ne.
ZGD-1 člen 332, 332/3, 353, 356. ZSReg člen 17, 17/1, 32, 32/4, 33, 33/2, 35, 35/4.
pravni interes delničarja za pritožbo - sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala - odobreni kapital - vpis v sodni register - prekinitev postopka vpisa v sodni register
Za odločanje o (ne)utemeljenosti predloga za prekinitev postopka ne zadošča le sklicevanje na tožbo, o kateri bo odločilo pravdno (ne pa registrsko) sodišče. Prav tako pa bi pritožnik moral izkazati, da bi mu odločitev o predhodnem vprašanju odprla možnost, da v nadaljevanem postopku uveljavlja kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon. Nadalje je pritožnik zatrjeval, da je vložil tožbo zaradi izpodbijanja skupščinskega sklepa. Če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Le ničen sklep nima nobenih pravnih učinkov (394. člen ZGD-1). Zato je za prekinitev registrskega postopka lahko relevantna neveljavnost sklepa le iz ničnostnih razlogov.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - objektivna nevarnost - nevarnost razpolaganja s premoženjem - subjektivna nevarnost - neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da zgolj verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo, ne zadošča za izdajo začasne odredbe, ampak mora biti v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZIZ podano subjektivno delovanje dolžnika.
Glede na to, da tožeča stranka ni predstavila drugih okoliščin glede premoženjskega stanja tožene stranke, da bi se lahko štela nepremičnina kot njen neznatni del, je sodišče pravilno zaključilo, da ni izkazala pogoja po tretjem odstavku 270. člena ZIZ.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča predlagatelja nista zmogla že zadostnega trditvenega bremena v smeri obstoja dodatne predpostavke za izdajo začasne odredbe. Termin verjetno izkazati pomeni, da mora upnik obstoj omenjenih predpostavk najprej konkretizirano zatrjevati in nato še s stopnjo verjetnosti izkazati. Golo ponavljanje zakonskega besedila in pravnih pojmov, ki so vsebovani v njem, ne zadošča, ampak je treba zatrjevati konkretne okoliščine primera, ki jih je mogoče subsumirati pod omenjeni zakonski dejanski stan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00041089
OZ člen 255, 256, 257, 258, 259, 260. ZFPPIPP člen 270, 270/2. ZPP člen 3, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-14.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava - prilagoditev tožbenega zahtevka - izpodbijanje pravnih dejanj v korist stečajne mase - oškodovanje upnika - hipoteke - zmanjšanje dolžnikovega premoženja - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
ZFPPIPP v drugem odstavku 270. člena določa, da če je upnik pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, lahko po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika in za tako spremembo tožbe soglasje toženca ni potrebno. Glede na to določilo mora sodišče prve stopnje v postopku, ki teče zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, po uradni dolžnosti preveriti, ali je bil morda nad dolžnikom začet stečajni postopek. Gre za tako dejstvo, ki vpliva na pravilno uporabo materialnega prava sodišča prve stopnje in na njegovo presojo, ali ne gre morebiti celo za nedovoljena razpolaganja v smislu 3. člena oziroma 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato bi sodišče prve stopnje to dejstvo moralo upoštevati, tudi če se nobena od strank nanj ni sklicevala, ter tožečo stranko pozvati, da tožbo ustrezno spremeni.
Dejstvo vknjiženosti hipotek na predmetnih nepremičninah v korist hipotekarnih upnikov bo relevantno šele v morebitnem izvršilnem postopku in ne v predmetni pravdi. Kakšen bo dejanski uspeh izvršbe, za to pravdo ni pomembno. Pri oškodovanju upnika in vzročni zvezi se namreč upošteva premoženje, s katerim dolžnik jamči za izpolnitev svojih obveznosti in se ne zahteva, da je konkretno (dejansko) sposobno za poplačilo upnikove terjatve. Prav tako OZ v drugem odstavku 255. člena določa domnevo, da je pravno dejanje storjeno v škodo upnikov že, če zaradi njega dolžnik nima zadosti sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, in ne šele, če dolžnik zaradi njega nima dovolj izvršljivih, unovčljivih ali poplačilno sposobnih sredstev za izpolnitev terjatve. Pomembno je torej, ali dolžnik opisana sredstva sploh ima. Če sredstev za izpolnitev nima, se nadalje presoja, ali je temu tako zaradi njegovih pravnih razpolaganj. Čim dolžnik za prenos sredstev ni pridobil ustrezne (ekvivalentne) nasprotne dajatve, nastopi zmanjšanje njegovih sredstev zaradi takšnega razpolaganja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Dolžnik utemeljeno ponavlja odločilno ugovorno trditev, da do tožeče stranke nima dolga. Zatrjeval je negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. S tem, ko je v ugovoru še dodal, da naj bi mu tožeča stranka dolgovala 233,00 EUR po treh računih, ne pomeni, da se je odpovedal primarni ugovorni trditvi o nasprotovanju terjatvi.
oprostitev plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - obročno plačilo sodne takse - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - domneva umika pritožbe
Dolžnik bi moral ob vročitvi novega plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 44,00 EUR ponovno vložiti predlog za obročno plačilo sodne takse. Tega ne zatrjuje in ni razvidno iz spisa.
URS člen 26, 26/1. ZUreP-1 člen 11, 11/2, 12, 12/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - "OB POTOKU" v naselju Logatec (2000) člen 3, 5.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa - izdaja gradbenega dovoljenja - nepravilnosti pri izdaji gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - občinski prostorski akti - občinski odlok - kota pritličja - poplavno območje - izdaja uporabnega dovoljenja - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - protipravno ravnanje upravne enote v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - škoda zaradi poplav
Protipravnost pri izdaji gradbenega dovoljenja bi bila za odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave podana, če bi UE pri izdaji gradbenega dovoljenja spregledala Odlok in bi v gradbenem dovoljenju določila drugačne pogoje, kot izhajajo iz Odloka.
Država z izdajo gradbenega dovoljenja ne ščiti tistega, ki gradi oziroma lastnika nepremičnine, zato ni njena naloga, da presoja možnost, če bo v primeru hudih padavin prišlo do škode. Torej ni dolžna v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja ugotavljati, če gre za poplavno območje. Ker je za vmeščanje zgradb v prostor odgovorna občina, za presojo protipravnosti pri izdaji gradbenega (in uporabnega) dovoljenja ni pomembno, ali je UE ugotavljala, če gre za poplavno območje in ali gre v naravi za pritlične ali polkletne prostore.
Po oceni pritožbenega sodišča izplačila brez soglasja sodišča lahko v določenih okoliščinah predstavljajo le neznatno kršitev dolžnosti upravitelja, vendar se sodišče prve stopnje pred presojo, da ne gre za hujše kršitve dolžnosti, ni v zadostni meri opredelilo do teh kršitev v luči dejstva, da stečajna masa ne zadošča za plačilo vseh stroškov postopka. Ker je stečajna upraviteljica jasna pri svojem stališču, da to pomeni sorazmerno plačilo le za določeno vrsto občasnih stroškov postopka, je s tem stališčem nujno povezan tudi strožji nadzor načina izplačevanja ostalih stroškov, za katere je zagotovljeno izplačilo v celoti. Razumljivo je tudi pričakovanje upnikov prej navedenih občasnih stroškov, da jim bo sodišče zagotovilo, da stečajna upraviteljica z nobenim izplačilom brez soglasja sodišča ali mimo predračuna stroškov ne ogrozi višine poplačila njihovih terjatev. Že s posamezno kršitvijo pravil pri izplačevanju tistih stroškov, ki jih je upraviteljica plačala 100%, se namreč lahko pri upnikih, ki ne bodo prejeli 100% plačila stroškov, poruši zaupanje v delo stečajne upraviteljice, s tem pa nastane tudi konflikt, za odpravo katerega je predvidena možnost zamenjave upravitelja, če je to nujno za rešitev konflikta in če je po drugi strani glede na predviden potek postopka to še smotrno.
ZFPPIPP člen 141, 141/2-1, 219, 221d, 221d/1, 221e, 221e/3.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - namen postopka poenostavljene prisilne poravnave - zloraba instituta poenostavljene prisilne poravnave - obseg preizkusa - dopustni pritožbeni razlog - vloga sodišča
Glede na navedeno je po presoji višjega sodišča sodišče prve stopnje opravilo tehtanje upnikovih trditev o očitanih dejanjih, ki naj bi po upnikovem mnenju predstavljale dolžnikovo zlorabo pravic ter presodilo, da zlorabe ni mogoče očitati. Pri tem je pravilno izvedlo le minimum vsebinskega preizkusa in se pri tem ni spuščalo v presojo vsakega konkretnega ravnanja, ki ga očita upnik, saj bi s tem dejansko prešlo na vsebinsko presojo ukrepov finančnega prestrukturiranja, oziroma presojo, ali se s predlaganim načrtom sploh lahko doseže finančno prestrukturiranje, za kar pa ni nobene zakonske podlage.
Sodišče izvede le preizkus na prvi pogled (prima facie), z ugotavljanjem obstoja in utemeljenosti upnikovih terjatev ter obstoja dolžnikovih pogodbenih razmerij in resničnosti prikazovanja poslovnih možnosti pa se sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, ne ukvarja. Vsekakor pa lahko nudijo ti podatki (tudi) drugim upnikom primerno podlago za sprejem odločitve pri glasovanju o poenostavljeni prisilni poravnavi ter kasneje pri odločitvi o morebitni vložitvi tožbe po 219. členu ZFPPIPP.
Presoja navedb upnika v zvezi s konkretnimi terjatvami in posli preko te, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, bi dejansko pomenila, da bi s tem upniku omogočili uveljavljanje ugovornih razlogov proti vodenju postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP), ki pa ga v primeru poenostavljene prisilne poravnave ni.
Ali bo v konkretnem primeru s predlagano poenostavljeno prisilno poravnavo dolžnikova insolventnost dejansko odpravljena na način, kakršnega dolžnik predvideva v svojem načrtu finančnega prestrukturiranja, ni stvar sodne presoje niti tega ni mogoče v naprej predvideti.
vračunanje darila zakonitemu dediču - vrednost darila - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - pritožbene novote - dopustne pritožbene novote - prekluzija v zapuščinskem postopku - postopek po uradni dolžnosti - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - nesporno dejstvo
Pri vračunanju darila (kolaciji) je praviloma treba ugotoviti vrednost darila v času, ko je bilo dano; vračunanje darila zgolj z upoštevanjem velikosti solastniških deležev praviloma ni ustrezna metoda, saj se lahko vrednost podarjene stvari s časom občutno spremeni.
Večinsko stališče novejše sodne prakse je, da so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote, ki se nanašajo na pravice do dedovanja in v zvezi z dedovanjem, saj mora po 165. členu ZD sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Zato lahko stranka tudi še v pritožbi zoper sklep o dedovanju (prvič, kot novoto) uveljavlja npr. pravico do vračunanja darila v dedni delež, zahtevo za odpravo prikrajšanja nujnega deleža, pravico do dedovanja na podlagi oporoke ali razloge za neveljavnost oporoke.
Pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da mora na naroku navesti vsa dejstva in predlagati dokaze ter da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novot.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 435, 435/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - obstoj izbrisnega razloga - neporavnane obveznosti - ustavna odločba
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor, kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je upnica subjekta vpisa Republika Slovenija navedla, da ima subjekt vpisa do nje neporavnane obveznosti, kar pomeni, da izbrisni razlog ne obstaja.
Predmet tožbe je plačilo uporabnine, ki jo tožeča stranka vtožuje kot lastnik navedene nepremičnine in lastništvo tožeče stranke je med pravdnima strankama nesporno. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da tožeča stranka sme poleg odškodnine, do katere je (bo) upravičena v primeru uspešno izvedenega postopka razlastitve, zahtevati za čas, ko je nesporna lastnica zemljišča, po kateri teče cesta, tudi uporabnino. Uporabnina pa ni odškodnina in z uporabnino se nadomesti prikrajšanje, ki se ugotavlja po stanju objekta, ki prikrajšanje povzroča. Prikrajšanje v okoliščinah konkretnega primera povzroča cesta.
plačilo razlike plače - civilna oseba - aktivna vojaška služba
Pritožbeno sodišče enako kot sodišče prve stopnje ocenjuje, da je tožnik opravljal dela nižjega vojaškega uslužbenca mehanika za pehotno oborožitev. Civilne osebe torej ne opravljajo vojaške službe, ne nosijo vojaške uniforme, nimajo osebne in druge oborožitve, ter ne izvajajo drugih aktivnosti in pooblastil, ki so sestavni del opravljanja vojaške službe.
Čeprav tožeča stranka trdi, da je bila pogodba za dobavo materiala sklenjena po njeni ponudbi št. 00, ki ne vsebuje ločeno cen za material in ločeno cen za montažo, ni mogoče sprejeti njenega stališča, da je bila s sprejemom navedene ponudbe sklenjena pogodba za dobavo materiala. Bistvena sestavina kupoprodajne pogodbe je tako predmet pogodbe kot tudi kupnina zanj. Iz pritožbeno neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da so še v letu 2016 med tožečo stranko in drugotoženo stranko potekala pogajanja glede višine cene za material, ki naj bi ga dobavljala tožeča stranka, zato ni mogoče slediti tožeči stranki, da je bila kupoprodajna pogodba za material sklenjena že v letu 2013, ko sta drugotožena in tretjetožena stranka podali ponudbo na javni razpis prvotožene stranke kot naročnika. Nadaljnja pogajanja za sklenitev dobavne pogodbe namreč utemeljujejo zaključek, da nobena od strank (niti tožeča stranka niti drugotožena stranka), ki sta se pogajali še v letu 2016, nista šteli dobavno pogodbo za sklenjeno že v letu 2013.
ZDR-1 člen 148, 148/7, 200, 200/4.. ZDCOPMD člen 38, 38/1.. ZDR člen 147, 147/7.. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 - Izjava člen 10.
poklicno zavarovanje - nečista denarna terjatev - sodno varstvo - nadurno delo - voznik tovornega vozila - neenakomerno razporejen delovni čas
Zahtevek tožnika za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje ni t. i. čista denarna terjatev iz delovnega razmerja, ki bi jo lahko delavec v skladu s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 uveljavljal neposredno pred pristojnim sodiščem.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pri odločitvi upošteva, da je tožnik delal v neenakomerno razporejenem delovnem času v smislu določbe sedmega odstavka 147. člena ZDR, veljavnega do 11. 4. 2013, in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Po navedenih določbah se pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje referenčnih obdobij ne bi smelo upoštevati, posebej ob dejstvu, da je neenakomerni delovni čas določen v 5. členu tožnikove pogodbe o zaposlitvi.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovni delež družbenika v sodnem registru - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopku
Z odločanjem je dalo sodišče prve stopnje udeležencu več pravic, kot naj bi jih sam iskal. Pritožbene navedbe pomenijo, da udeleženec ne vztraja več pri osrednji trditvi, da subjekt vpisa nima istega lastnika kot dolžnik.
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na prvi odstavek 46. člena ZIZ, ki določa, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače.
pravočasnost pritožbe - podpis pritožbe - vloga po telefaksu
V priponki je bila skenirana pritožba upnika zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in da bo o zahtevku ter stroških odločeno v pravdnem postopku. Na skenirani pritožbi je štampiljka upnika in podpis zakonitega zastopnika, kar je bistveno. Gre za primerljivo situacijo, kot če bi upnik po faksu poslal podpisano pritožbo v skladu s tretjim odstavkom 105.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Gre za drugačno situacijo kot če stranka vloži pritožbo po elektronski pošti brez podpisa, to je brez skeniranega podpisa v priponki.