KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018393
KZ-1 člen 61.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Obsojeni ni izkazal nobene realne pripravljenosti za izpolnitev obveznosti, saj oškodovancem ni plačal niti eura, z oškodovanci pa tudi ni stopil v kontakt, prav tako pa ne z njihovim pooblaščencem, ampak je bil po danih zagotovilih, da bo plačal, povsem pasiven.
izročilna pogodba - preklic izročilne pogodbe - huda nehvaležnost - dejansko stanje - dokazi in dokazna ocena
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da odnosa med pravdnima strankama po sklenitvi izročilne pogodbe ni mogoče ocenjevati neodvisno od preteklih družinskih razmer in dogajanja pred sklenitvijo izročilne pogodbe. Prav tako je pravilno njegovo izhodišče, da je za odločitev o utemeljenosti zahtevka ključen odnos med pravdnima strankama. Ker pa sta na ta odnos pomembno vplivala tudi njuna partnerja, ga sodišče prve stopnje pravilno ni presojalo izolirano, temveč je obravnavalo tudi druga razmerja v družini. Šele na ta način je namreč lahko ugotovilo, ali gre poslabšanje odnosa med pravdnima strankama pripisati spremenjenemu obnašanju toženke ali pa je posledica nerazčiščenih odnosov v družini ter ravnanja tožnice in A. A.
motenje posesti - spor zaradi motenja - posest na stanovanju - odklop električne energije - vstop v stanovanje - zamenjava ključavnice - stanje ob zaključku glavne obravnave - pasivna legitimacija - motilec posesti - sprememba lastništva - dovoljena samopomoč - rok za posestno varstvo
Glede na to, da je bil tožnik posestnik stanovanja od leta 2014 dalje, odklop elektrike februarja 2016 in zamenjava ključavnice v marcu 2016 ne predstavljata dopustne samopomoči. O takojšnjosti samopomoči kot pogoju za dopustitev samopomoči (v skladu z 31. členom SPZ) v takem primeru (ne glede na to, kdaj je toženec izvedel za posest tožnika) namreč ni moč govoriti. Roka, v katerem se je mogoče poslužiti dopustne samopomoči, SPZ ne predvideva, vendar ta po sami naravi stvari ne more biti daljši od objektivnega roka za sodno varstvo posesti, to je enega leta od dneva, ko je motenje nastalo.
zakonski znaki kaznivega dejanja - tatvina - posebno predrzen način
Pri kaznivem dejanju velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 morajo biti navedene konkretne okoliščine, iz katerih izhaja, da običajna tatvina, ki je sicer že sama po sebi predrzna, izrazito odstopa od ostalih kaznivih dejanj tatvine. Po sodni praksi se kot posebno predrzen način šteje npr. tatvina izvršena pri vstopanju potnikov v avtobus, kjer je torej prisotnih več ljudi, nadalje v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci, iztrganje torbice iz rok in podobno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00018886
OZ člen 131, 187, 188, 188/1, 189, 630, 963, 963/1, 963/4, 963/5. ZPP člen 355.
odgovorna oseba - regresni zahtevek zavarovalnice - temelj odgovornosti - zavarovanje pred odgovornostjo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - gradbeni podizvajalec - stranski intervenient - podjemna pogodba - odgovornost podjemnika - zavarovalno razmerje - zavarovalna pogodba - odškodninsko razmerje - splošna pravila odškodninskega prava - škoda - regres plačnika - regresni zahtevek - pasivna legitimacija
V danem primeru vsebinski temelj odgovornosti zavarovanke tožeče stranke predstavlja določba 187. člena OZ. Tožeča stranka je bila namreč naročnik izvedbe gradbenih del. Vendar pa 187. člen OZ ni samostojna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti naročitelja in izvajalca del na nepremičnini, temveč je samo podlaga za (v odnosu do oškodovanca) solidarno odgovornost naročitelja za škodo v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, za katero odgovarja izvajalec teh del (gre torej za posebno obliko odgovornosti za ravnanje drugega). Naročiteljeva odgovornost je torej odvisna od odškodninske odgovornosti izvajalca.
V primeru, ko naročnik v razmerju do tretjega (oškodovanca) izpolni svojo solidarno zavezo, ima pravico od vsakega drugega dolžnika zahtevati, da mu povrne tisto, kar je plačal zanj (prim. prvi odstavek 188. člena OZ). To pomeni, da svoj regresni zahtevek lahko naslovi tako na dejanskega povzročitelja škode (tj. odgovornega za škodo; v obravnavanem primeru naj bi bila po trditvah tožeče stranke to družba S. d. o. o. oziroma podizvajalec), kot tudi na družbo, s katero ima podizvajalec sklenjeno podjemno pogodbo (v tem primeru družbo A. d. o. o.). Podjemnik namreč odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga bil sam opravil (630. člen OZ).
Zavarovančeve pravice ne preidejo na zavarovalnico, če je škodo povzročil nekdo, za katerega zavarovanec odgovarja. Kot zavarovanec je v tem primeru mišljen naročnik, kot nekdo, za katerega ravnanje zavarovanec odgovarja, pa izvajalec oziroma podizvajalec. Če je slednji zavarovan pred odgovornostjo, pa subrogacija ni izključena. V tem primeru bo zavarovalnica svojo pravico uveljavljala od zavarovalnice, pri kateri je zavarovana povzročiteljeva odgovornost.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je fizična oseba in ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Po vsebini pa v tej zadevi ne gre za spor iz drugega odstavka 481. ali 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim od kriterijev, določenih v drugem odstavku 32. člena ZPP, kakor tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče, glede na prebivališče tožene stranke torej Okrajno sodišče v Ljubljani (prim. prvi odstavek 47. člena ZPP).
sodna taksa kot procesna predpostavka - pravica do dostopa do sodišča - pravica do učinkovitega sodnega varstva - namen sodnih taks - prepozno plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor se šteje za umaknjen
Zakonska določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke za obravnavo vloženega pravnega sredstva sicer res utesnjujoče vpliva na položaj stranke, vendar pa gre pri tej določbi le za podrobnejšo ureditev načina izvrševanja te pravice in ne za njeno omejitev.
V plačilnem nalogu je bilo jasno navedeno, da mora biti sodna taksa plačana v roku osmih dni od vročitve plačilnega naloga, dolžnik pa je bil tudi opozorjen, da če v danem roku sodne takse ne bo plačal (velja tudi za primer, ko je taksa sicer plačana, vendar je plačana prepozno), se bo štelo, da je ugovor umaknjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018160
ZPP člen 156, 156/1. ZIZ člen 38, 38/6. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 131, 131/1, 131/2, 383, 383/1.
neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - stroški ugovora - stroški predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - začetek postopka osebnega stečaja - javna objava podatkov - neizpodbojna pravna domneva - naključje, ki se primeri stranki - zmotno ravnanje sodišča - zmotna uporaba materialnega prava
Upnik je predlog za izvršbo zoper dolžnika vložil neutemeljeno, poleg tega pa je za dolžnika ugodna odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju upnikovega predloga za izvršbo že pravnomočna, zato je dolžnik upravičen do povrnitve stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, kajti navedeni stroški so mu bili s strani upnika povzročeni neutemeljeno.
Predkupni upravičenec lahko s tožbo izpodbija prodajno pogodbo, s katero je kršena njegova zakonita predkupna pravica pri prodaji stvari. Vendar lahko zahteva razveljavitev le glede tistega dela pogodbe, s katerim je dejansko kršena njegova predkupna pravica in ne v celoti, torej tudi v delu, ko predkupne pravice na stvari ne more uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018105
ZPP člen 8, 311, 311/1. SPZ člen 95, 96. OZ člen 198.
uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - prostovoljna opustitev uporabe solastne stvari - dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče - obogatitveni zahtevek - prikrajšanje - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave
Pravna podlaga za obogatitveni zahtevek je le korist, ki je uporabniku stvari že nastala oziroma prikrajšanje, do katerega je že prišlo. Sodišče sme toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (prvi odstavek 311. člena ZPP).
ZIZ člen 1, 1/2, 16, 196, 197, 197/1, 197/1-2, 208. OZ člen 378, 378/1. ZDavP-2 člen 93, 93/1, 96, 96/1.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - prednostno poplačilo - davki in prispevki - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zakonske zamudne obresti - plačilo obresti - akcesornost zamudnih obresti - gramatikalna razlaga - lex specialis
Med prednostne terjatve je šteti le davek na promet nepremičnin, za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje. Zakonske zamudne obresti od teh pa ne morejo imeti narave prednostnega poplačila, saj tega 197. člen ZIZ izrecno ne določa. Na ta način ni zanikana akcesornost zakonskih zamudnih obresti, temveč je le posebej prirejena v izvršilnem postopku.
Določbe ZIZ se v tem postopku, ko se opravlja poplačilo iz kupnine, pridobljene za prodano nepremičnino, upoštevajo kot določbe lex specialis.
Stališče, da nekdo, ki je zaposlen pri pravdni stranki, ne bi smel biti zaslišan kot priča, ni pravilno in nima podlage v predpisih in odločbah, na katere se pritožnik sklicuje.
osebni stečaj - začetek postopka odpusta obveznosti - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusne dobe
Dolžnik je z ugovorom proti odpustu obveznosti, vloženim 8. 10. 2018, uveljavljal popolnoma enake okoliščine kot v ugovoru, vloženem dne 28. 6. 2018, le da je predlagal skrajšanje preizkusnega obdobja na dve leti. Možnost skrajšanja na dve leti, pa je prvostopenjsko sodišče že presojalo v sklepu z dne 24. 8. 2018.
Pritrditi je sicer pritožniku, da je mogoče ugovor proti odpustu obveznosti vložiti večkrat, vendar le, če se med preizkusnim obdobjem okoliščine, ki jih je skladno s četrtim odstavkom 400. člena ZFPPIPP sodišče upoštevalo pri določitvi preizkusnega obdobja, spremenijo, novo nastale okoliščine pa bi lahko vplivale na določitev preizkusnega obdobja, če bi tedaj obstajale.
ZZZDR člen 51. ZPP člen 189, 189/3, 399, 399/2, 399/2-8.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - nasprotna tožba - litispendenca - neizvedba dokaza
V skladu z novejšo sodno prakso toženi stranki, ki meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe. To pa ne pomeni, da tožena stranka ne sme vložiti nasprotne tožbe in bi jo bilo treba zato zavreči.
odškodninska odgovornost - plačilo zavarovalnine - obstoj škodnega dogodka - prometna nesreča - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - ugotovljeno dejansko stanje - vmesna sodba
Obravnavana dokazna ocena je vsebinsko prepričljiva, racionalno sprejemljiva in preverljiva. Zaključki so jasni, logični in življenjsko sprejemljivi, zato je dokazna ocena prepričljiva.
Če je sporna le odločitev o stroških postopka, sodišče o zadevi ni dolžno razpravljati in izvajati dokaznega postopka. Odločitev je odvisna od presoje trditev in njihove skladnosti z listinami.
Če je obtoženec obsojen na denarno kazen, se v sodbi (poleg števila dnevnih zneskov in višine dnevnega zneska) navede rok, v katerem mora denarno kazen plačati, in način, kako se izvrši denarna kazen, če se tudi prisilno ne more izterjati. Ker izvršitev denarne kazni z zaporom ne pomeni naknadne spremembe pravnomočne denarne kazni v zapor, saj se pravnomočna kazen lahko spremeni le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, in še to samo v obsojenčevo korist, temveč gre za način izvršitve pravnomočne denarne kazni, mora biti obtoženec z načinom izvršitve denarne kazni seznanjen že v obsodilni sodbi.
ZNP člen 37. ZPP člen 360, 360/1. ZDZdr člen 30, 30/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstveni zavod - nerelevantne pritožbene navedbe - ugoditev pritožbi
Pritožbeno sodišče je že v postopku po pritožbi nasprotne udeleženke njeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarilo je, da je odločitev sodišča, da se udeleženko namesti v socialno varstveni zavod, preuranjena in sodišču prve stopnje naložilo, da dopolni dokazni postopek. Že iz navedenega razloga je bilo potrebno ugoditi tudi še pravočasni pritožbi socialno varstvenega zavoda, ne da bi pritožbeno sodišče posebej odgovarjalo na pritožbene navedbe, saj so glede na razloge, ki so vodili do ugoditve pritožbi udeleženke, v tej fazi postopka za odločitev nepomembne navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).