razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - odprava napak - vročanje pisanj - osebno vročanje - nepravilnosti pri vročanju - pravilno vročanje - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - vložitev pravnega sredstva - delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - zakoniti zastopnik stranke - odobritev skrbnika
Za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se skladno s sodno prakso uporablja pravilo o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti iz 42. člena ZIZ. Ta določba predvideva predlog oz. zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki omogoča odpravo napak pri vročanju oz. seznanitvi strank s sodnim pisanjem.
Pritožnik je bil s sklepom o dedovanju seznanjen, omogočeno mu je bilo izpodbijanje sklepa s pritožbo, ki jo je tudi vložil sam, odobril pa skrbnik. Pritožnik ni izkazal nobenih okoliščin, ki bi kazale na utemeljenost zahteve za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Kot dokaz opravljene vročitve, ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v njem ugotovljena dejstva neresnična, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - vrednotenje zahtevnosti mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora za oceno zahtevnosti izvedenskega mnenja kot zelo zahtevnega bodisi iz mnenja bodisi iz dodatnih izvedenčevih pojasnil izhajati, da je bila za proučitev dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. V obravnavanem primeru te okoliščine niso podane in tudi pri priglasitvi stroškov izvedenec ni navedel uporabe posebnih metod ali postopkov, iz katerih bi izhajalo, da je bila zadana naloga tako zahtevna, da je zahtevala dodaten poglobljen študij in obsežne analize.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017048
ZPP člen 214, 214/2, 451, 458, 458/1. OZ člen 104, 666, 668, 668/2. ZPPCP-1 člen 37.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - fiksen pravni posel - fiksen rok - posledice zamude - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - protispisnost - prva pripravljalna vloga - prekluzija - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožbeni očitki o protispisnosti se ne nanašajo na napako tehnično-prenosne narave, pač pa na rezultat sodniškega sklepanja. Tožeča stranka sodišču prve stopnje pravzaprav očita napačno dokazno oceno, kar pa, v sporih majhne vrednosti, ni dopusten pritožbeni razlog.
Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita kršitev določbe drugega odstavka 214. člena ZPP o domnevi priznanja nezanikanih dejstev. S tem uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog. Kot takšna pa je navedena (domnevna) relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v postopku v sporih majhne vrednosti neupoštevna, zato se pritožbeno sodišče do slednje ni bilo dolžno opredeljevati.
Tožnik ima na računih cca 2.000,00 EUR in je lastnik več nepremičnin, tudi gozda in stanovanja, v katerem ne živi. Lastništvo teh nepremičnin tožniku omogoča pridobivanje dodatnih dohodkov (najemnine, prodaja nepremičnine, v primeru gozda prodaja lesa) ali pa pridobitev hipotekarnega kredita, zato popolna taksna oprostitev ne pride v poštev.
Plačilo sodne takse je treba odložiti, tako da bo tožnik lahko vnovčil svoje premoženje in na ta način pridobil sredstva za plačilo sodne takse.
nastanek taksne obveznosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - zavezanec za plačilo sodne takse - pravnomočnost sodbe - vložitev pritožbe - procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje je v plačilnih nalogih pravilno pojasnilo, da gre za nerazdelno obveznost, ki bo prenehala, ko bo taksa plačana v tem celotnem znesku. Okoliščina, da sta bila izdana dva plačilna naloga, zato ne spremeni dejstva, da gre še vedno za eno taksno obveznost, ki sta jo skupaj dolžna poravnati oba toženca; v kakšnem obsegu bo to storil vsak izmed njiju, pa je stvar njunega notranjega razmerja.
Plačilo sodne takse predstavlja procesno predpostavko za obravnavo pritožbe in vložitev pritožbe ovira pravnomočnost sodbe. Ker je taksna obveznost nastala že s samo vložitvijo pritožbe, sta jo toženca dolžna poravnati skladno z izdanima plačilnima nalogoma.
ZIZ člen 23, 41, 62, 62/2. ZPP člen 108, 180, 180/1, 451.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepopolna tožba - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - poziv na dopolnitev tožbe - dejstva in dokazi - nepopolna dopolnitev vloge - sklicevanje na dokaz - zavrženje tožbe
Dejstva, dokazi in pravna pravila tvorijo podlago tožbenega zahtevka. Tako dejstva kot dokazi morajo biti navedeni in predlagani že v tožbi, da lahko sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Navedba dejstev, ki po mnenju tožnika utemeljujejo tožbeni zahtevek, je poleg dokazov, s katerimi jih dokazuje, obvezna sestavina tožbe. Zgolj sklicevanje na dokazne listine, ne da bi tožnik sploh pojasnil, kakšen zahtevek z njimi uveljavlja, ne zadošča za obravnavo. Ker je tožeča stranka v postavljenem roku predložila zgolj listine (dokaze), medtem ko trditev o dejstvih, ki jih s predloženimi listinami dokazuje, ni z ničemer utemeljila, je pravilna presoja sodišča, da je ostala tožba tudi po pozivu na dopolnitev nepopolna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00017626
ZZK-1 člen 13, 13/1-4, 19, 40, 120, 120/2, 140, 147, 148, 149, 152.. ZPP člen 196, 335, 335-1, 335-4, 343.. SPZ člen 65, 65/1, 213, 213/1.
vpis stvarne služnosti - nerazdeljena solastnina - solastno služeče zemljišče - solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki - učinek pravdnih dejanj enega od sospornikov na ostale sospornike - nujno sosporništvo na pasivni strani - navedba listin, ki so podlaga za vpis - vsebina vpisa pravice v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - obligatorna sestavina pritožbe
Predlagana je vknjižba služnosti, služeča nepremičnina je v solastnini nasprotnih udeležencev. Nasprotni udeleženci so zato nujni sosporniki, saj se lahko služnostna pravica predlagatelja vknjiži pri obeh osnovnih položajih hkrati, torej pri deležu do ½ obeh nasprotnih udeležencev. Gre za nujno sosporništvo na pasivni strani, mogoče je doseči le enako odločitev, zato učinek procesnega dejanja enega velja tudi za drugega.
pripor - priporni razlog - priporni razlog ponovitvene nevarnost - priporni razlog begosumnosti
Že samo dejstvo, da v dosedanjem teku postopka ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti obdolženčeve istovetnosti in da naj bi pri sebi imel in tudi na PP postaji K uporabil osebno izkaznico na ime R. W., za katero je preiskovalni postopek z gotovostjo pokazal, da gre za ponaredek, medtem, ko mu je bil ta dokument odvzet kot osebi z imenom I. H., tako, kakor je to videti iz zapisnika o zasegu predmetov na list. štev. 21. spisa, zadošča za zelo velik dvom o pravi obdolženčevi identiteti oz. za ugotovitev, da je priporni razlog begosumnosti pri njem podan.
prisilno pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku psihiatrične bolnice - pogoji za prisilno zdravljenje
Okoliščina, ki jo pritožba poudarja, da nevarnost za okolico temelji izključno na domnevni možnosti nepredvidljivega ravnanja, ni odločilna. Odločilna je nedvomna ugotovitev izvedenke v tem postopku po sedaj ugotovljenem stanju udeleženca, da je zaradi duševne motnje prizadeta njegova voljna sfera v takšni meri, da ta zaenkrat nima sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja.
V primeru, da gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, kakršen je tudi postopek odločanja o pritožbi, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu (torej pritožbi), o katerem naj odloči sodišče.
določitev izvršitelja - določitev izvršitelja s strani zbornice izvršiteljev slovenije - predlog upnika za določitev drugega izvršitelja - določitev novega izvršitelja - smrt izvršitelja med postopkom - izvršitelj prevzemnik - prevzemnik poslov po pokojnem izvršitelju
Z določitvijo prevzemnika po predsedniku Zbornice se sicer zasleduje kontinuirano opravljanje izvršbe, vendar ima navedena določitev vedno začasen in subsidiaren pomen. Odločitev predsednika Zbornice nima nikoli prednosti pred upnikovo pravico do izbire izvršitelja, kar potrjuje zakonska ureditev, da mora sodišče, četudi je določen prevzemnik, vedno slediti volji upnika in ga celo pozvati, da jo izrazi (peti odstavek 287. člena ZIZ). Neodzivnost upnika sicer šteje kot soglasje s prevzemnikom, a še takrat mora sodišče izdati sklep o določitvi izvršitelja (potrditi odločitev Zbornice).
ZZVZZ-UPB3 člen 44a, 44a/1, 44a/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 225.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - bolezen otroka
Za odločitev v predmetni zadevi je bistveno, da niso bili izpolnjeni standardi za varno kardiokirurško zdravljenje in da je bilo porušeno zaupanje med starši in zdravniki ter v zdravstveno osebje. Starši so o negativnih rezultatih poročila vedeli že pred njegovo izdajo. Obstajalo je splošno nezaupanje do zdravnikov, starši pa so hkrati sami videli, da tudi odnosi med zdravstvenim osebjem ni bilo urejeno. Ker zakoniti zastopnik mld. tožnika po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča nadalje ni bil deležen niti ustrezne pojasnilne dolžnosti glede najoptimalnejšega termina za izvedbo srednje težke operacije srca, je pravilno zaključilo, da je v konkretnem primeru izpolnjen dejanski stan iz 1. odst. 44.a člena ZZVZZ-M. V kritičnem obdobju, ko je bil otrok deležen operacije v tujini so bile v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00017498
ZOZP člen 18, 18/1. ZMZPP člen 26, 30, 30/1. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85, 85/1, 85/1-a.
invalidska pokojnina - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek - škoda, povzročena s prometno nesrečo - odgovornostna zavarovalnica - prenos odškodninske terjatve - uporaba avstrijskega prava za prenos odškodninske terjatve - pravno razmerje z mednarodnim elementom - kraj škodnega dogodka - nepogodbena odškodninska odgovornost - pasivna stvarna legitimacija - obseg povračila - lex specialis - obvezna zavarovanja v prometu - povračilni zahtevek - retroaktivna uporaba zakona - zavarovalna pogodba - sorazmerni del
Glede prehoda pravic z neposrednega oškodovanca na nosilca izvajanja pravic socialnega zavarovanja se uporablja pravo kraja, kjer ima sedež nosilec pravic socialnega zavarovanja, v konkretnem primeru avstrijsko pravo po sedežu tožnice, medtem ko se glede vsebine pravic in proti komu takšne pravice obstajajo (pasivna stvarna legitimacija) presojajo po slovenskem pravu.
Obseg povračil, ki jih je dolžna kriti toženka kot odgovornostna zavarovalnica določa ZOZP, ki je lex specialis v razmerju do zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
V konkretnem primeru je do škodnega dogodka prišlo 28. 12. 1998, kar je pred začetkom veljavnosti ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2013, in tudi pred začetkom veljavnosti ZPIZ-1, ki velja od 1. 1. 2000. Resda uveljavlja tožnica povračila za čas, ko je že veljal ZPIZ-2, vendar se njegova določila ne morejo retroaktivno uporabiti za škodo, ki je le posledica dogodka iz obdobja pred začetkom njegove veljavnosti. Potencialna obveznost toženke temelji na zavarovalni pogodbi, ki se je nanašala na obdobje, ko se je zgodila prometna nesreča. Tedaj pa toženka ni imela obveznosti plačevanja vtoževanih stroškov in take obveznosti v času sklepanja pogodbe tudi ni mogla predvideti.
Neenaka obravnava javnega uslužbenca zaradi osebne okoliščine je lahko vzrok duševnih bolečin. Pri diskriminaciji so lahko različne vrste nepremoženjske škode med seboj tako prepletene, da je pri določenih posledicah težavno oceniti, za katero izmed pravno priznanih oblik škode gre. Tožnik je v tem sporu vztrajal pri enotnem zahtevku za celotno nepremoženjsko škodo, zato je sodišče tako tožbo obravnavalo in odločilo o tožbenem zahtevku, ker je na podlagi dejanskih trditev o duševnih bolečinah lahko samo določilo višino nepremoženjske škode. Kot nepremoženjska škoda se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega obravnavanja delodajalca. Skladno s prvim odstavkom 179. člena OZ za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina.
Za obstoj duševnih bolečin zaradi diskriminacije ni nujno, da se te izkazujejo z medicinsko dokumentacijo. Zato tudi ni odločilno, da tožnik ni poiskal zdravniške pomoči in da ni bil hospitaliziran. Že sama trajajoča duševna stiska predstavlja nepremoženjsko škodo.
URS člen 26. ZUreP-1 člen 82, 83, 84, 171. ZUN člen 49, 49a. Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (1980) člen 20. ZPNačrt člen 96. ZUS-1 člen 5, 5/4.
urejanje prostora - odškodninska odgovornost občine - občinski odlok - prepoved gradnje - protipravnost ravnanja občine - protipravnost ravnanja občinskega sveta ob sprejemu predpisa - vzročna zveza - povrnitev premoženjske škode
VS RS je jasno in nedvoumno zavzelo stališče, da je bilo ravnanje organov toženke, ki so vztrajali pri uporabi Odloka, ki se je kazala v navajanju le-tega v lokacijskih informacijah kot veljavne podlage za začasen ukrep prepovedi gradnje na tožničini nepremičnini, v nasprotju z "jasno ureditvijo časovne veljavnosti Odloka in s tem protipravno". Ker je bilo torej vprašanje protipravnosti dokončno rešeno na revizijski stopnji, pritožba ne more uspeti z obširnim teoretičnim razpredanjem o izhodiščih za odškodninsko odgovornost na temelju 26. člena Ustave RS, niti s citiranjem sodne prakse glede vprašanja, kdaj je ravnanje toženke lahko šteti za protipravno. Predvsem v tej zvezi pritožba neutemeljeno skuša povsem minimizirati pomen toženkinega protipravnega ravnanja, ki se kaže v nezakonitem navajanju spornega Odloka v izdanih lokacijskih informacijah. Jedro teh zaključkov je namreč v tem, da so organi toženke (tudi) na tak način nezakonito vztrajali pri veljavnosti spornega Odloka oz. so ga uporabljali, čeprav ga na glede jasno zakonodajo v tej zvezi ne bi smeli.
Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izplačila, pač pa tudi, kdaj je bil tožnik seznanjen s tem, na kaj se plačilo nanaša, zlasti, če gre - tako kot v obravnavanem primeru - le za delno plačilo (ali celo za več delnih izplačil, do katerih je pri toženi stranki prišlo v istovrstnih množičnih zadevah, med katere spada tudi obravnavana).
Bistveno pa je, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, tako da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 9, 9/2, 34, /34/1, 34/1-1. ZIZ člen 165.
vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - vpis po uradni dolžnosti - vročanje predloga za vpis v register
V obravnavanem primeru se je registrski postopek začel po uradni dolžnosti in ne na predlog, zato je neutemeljeno pritožbeno uveljavljanje kršitve 31. člena ZSReg, ki nalaga dolžnost vročanja predloga za vpis in listin, ki so priložene predlogu, subjektu vpisa in tretjim, katerih pravice bi lahko bile z vpisom prizadete. Sicer pa pritožnik tudi ne zatrjuje, da se z izvedenim vpisom kakorkoli posega v njegove pravice ali pravice koga tretjega.
Tožena stranka v času zaključka glavne obravnave ni imela prostega mesta, na katerem bi lahko tožniku zagotovila delo. Tožena stranka je dokazala, da nima več ustreznega delovnega mesta, na katerega bi se lahko tožnik vrnil. Ob ugotovljeni objektivni nezmožnosti zagotoviti tožniku ustrezno delo glede na odpovedano pogodbo o zaposlitvi so neutemeljene navedbe tožnika, da sodišče prve stopnje ni navedlo objektivnih razlogov za sodno razvezo. Organizacija delovnega procesa je v pristojnosti delodajalca, zato je neutemeljena tožnikova ocena, da nemoten delovni proces narekuje zaposlitev petih nadzornikov. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožnikov interes za vrnitev na delo ne prevlada nad okoliščinami na strani tožene stranke in da reintegracijski zahtevek ni utemeljen.
pregled in prepis sodnega spisa - zavrnitev zahteve za vpogled v spis - opravičena korist - pridobitev podatkov - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - izvršba zoper dolžnikove dediče
Za učinkovitost uveljavljanja (izterjave) dolgovane terjatve je za upnika pomembno ne le kdo so dediči pokojnega dolžnika temveč tudi, da ve, katero premoženje je bilo v zapuščini in s tem predmet dedovanja. Čeprav upnik ni predlagal ločitve zapuščine po 143. členu ZD (dokler je ta možnost obstajala), to ne vpliva na njegovo pravico, da na podlagi drugega odstavka 150. člena ZPP pridobi potrebne podatke za uspešno uveljavljanje svoje terjatve (tudi z vidika morebitne bodoče izterjave v izvršilnem postopku). Pritožbeno sodišče zato meni, da je upnik s podanimi trditvami izkazal opravičeno korist za pregled in prepis sklepa o dedovanju.