KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017757
KZ-1-UPB2 člen 186, 186/1. ZPPPD člen 4, 4/1. ZKP-UPB8 člen 18.
prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - pravica do obrambe - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - proizvodnja za lastne potrebe - postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - namen prodaje - nedovoljeno gojenje konoplje - neupoštevanje olajševalnih okoliščin pri odmeri kazni
Proizvodnjo prepovedanih drog je potrebno razumeti kot enoten pojem, ki ne zajema samo proizvodnje naravnih drog, ampak tudi sintetičnih drog. Po prvem odstavku 4. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljevanju ZPPPD) se namreč za proizvodnjo štejejo vsi postopki, kjer se pridobivajo substance s psihotropnimi učinki, vključno z gojenjem, predelavo in njihovo končno izdelavo, pri čemer se v primeru gojenja prepovedane droge konoplje proizvodnja le-te začne s kakršnimi koli posegi na rastlini. Pri tem je potrebno izhajati iz samega opisa kaznivega dejanja, saj zakon pri določitvi kazenskih znakov tega kaznivega dejanja ne določa, v kakšnem obsegu morajo biti droge proizvedene, da se to šteje kot znak kaznivega dejanja, kar pomeni, da je izvršitveno ravnanje proizvodnje prepovedane droge po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ne glede na obseg in število proizvedenih substanc še vedno določeno kot zakonski znak tega kaznivega dejanja.
Sicer pa proizvodnja manjših količin prepovedanih drog oziroma manjšega števila sadik prepovedane droge ne more pomeniti, da so te zgolj zaradi tega namenjene samo enemu uporabniku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00023006
ZKP člen 413, 413/1. KZ-1 člen 223, 223/2.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrženje zahteve - kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - subjektivni znaki kaznivega dejanja
Jedro vložene zahteve za obnovo postopka in sedaj obravnavane pritožbe predstavljajo trditve, da bi oškodovanec ob dolžnem oziroma zakonitem ravnanju Okrajnega sodišča v Grosupljem prišel do poplačila svoje terjatve iz obsojenčevega nepremičnega premoženja, kar za odločitev v tej kazenski zadevi ni relevantno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno izhajalo iz stanja zemljiške knjige, kakršno je bilo v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja leta 2010 in kakršno je bilo tedaj znano tudi obsojencu, zato je navedbe obrambe o subjektivnih znakih očitanega kaznivega dejanja pravilno presojalo v tem okviru. Predvsem pa je ključno, da je bila v kazenskem postopku obravnavana škoda, ki je oškodovancu nastala kot posledica obsojenčevega ravnanja zaradi nezmožnosti poplačila iz njegovega premičnega premoženja. Očitno je, da vzročne zveze med obsojenčevim ravnanjem in oškodovancu nastalo škodo ni mogla pretrgati v času storitve kaznivega dejanja neznana napaka izvršilnega sodišča, niti več let kasneje sklenjena sodna poravnana, saj bi se oškodovanec ob izostanku obsojenčevega kaznivega dejanja vendarle lahko poplačal iz obsojenčevih premičnin v postopku rubeža, a mu je obsojenec z inkriminiranim ravnanjem to preprečil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pritožbena obravnava
O pritožbi je pritožbeno sodišče odloča drugič. S sklepom je pritožbi ugodilo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj iz sodbe ni jasno razvidno, ali je bil sporni dokaz (USB ključek) izveden ali ne. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo, da ga je vpogledalo, poslušalo pa ne. Pri tem je pritožbeno sodišče nakazalo, naj se v ponovljenem postopku ta dokaz jasno izvede s poslušanjem in ga oceni. Zlasti zaradi slednjega, češ da gre za pomanjkljivost, ki jo je na pritožbeni stopnji mogoče odpraviti, je Vrhovno sodišče RS s sklepom pritožbi tožene stranke ugodilo, sklep pritožbenega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo tukajšnjemu sodišču v novo odločanje, da samo izvede sporni dokaz.
Pritožbeno sodišče je zato opravilo pritožbeno obravnavo (348. člen ZPP), na kateri je dopolnilo dokazni postopek z izvedbo spornega dokaza, sicer pa je ponovilo izvedbo in zavrnitev dokazov iz prvostopenjskega postopka, pri čemer se strinja z razlogi za zavrnitev ostalih dokazih predlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
odpust obveznosti - osebne okoliščine - kaznivo dejanje - ovire za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki temelji na zakonskih določbah, se ne more spreminjati s sklicevanjem na osebne okoliščine. Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče predlog za odpust obveznosti zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018780
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 119. SZ-1 člen 26, 41, 41/1.
prekoračitev trditev - pravica do izjave - vplačila v rezervni sklad - načrt vzdrževanja - sklep etažnih lastnikov
Pravica do izjavljanja je kršena tudi takrat, ko sodišče odločitev opre na dejstva, ki jih nobena stranka ni zatrjevala in o katerih se zato nobena od njiju ni mogla izjaviti.
Določbe o zvišanju prispevka v rezervni sklad je treba razlagati ozko, ker je potrebno upoštevati, da vplačila v rezervni sklad postanejo skupno premoženje vseh etažnih lastnikov zgradbe, da se ta sredstva lahko zbirajo in ne porabijo tudi dalj časa, in da jih vplačnik ne more zahtevati nazaj, niti ne ob morebitni odtujitvi svoje etažne lastnine, kar vse so razlogi, da mora biti namen teh sredstev, zlasti še, če se vplačujejo v višjem znesku, predviden in ocenjen, kar pa se stori z načrtom vzdrževanja. Zgolj sklep etažnih lastnikov o povišanju vplačil v rezervni sklad ne zadostuje.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - legitimacija za pritožbo - družbenik
Družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka. Zato nima aktivne legitimacije za pritožbo proti sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu.
zamuda na narok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče prve stopnje tožene stranke ni bilo dolžno poučiti, da lahko vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zato pritožbena navedba, da je pritožnica napačno razumela pouk sodišča prve stopnje, ni bistvena.
izločitev dokazov - komunikacijska zasebnost - odpoved pravici do komunikacijske zasebnosti - spletni forum - zasebna tožba - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - odredba sodišča
Obdolženec se ne more sklicevati na določilo člena 37 Ustave RS, če se na odprtem spletnem forumu predstavlja s psevdonimom. Zato je ugotavljanje njegove identitete dopustno na podlagi odredbe sodišča po členu 165 ZKP, pa čeprav za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Zaradi odpovedi komunikacijske zasebnosti se ekskluzijska sankcija po členu 149.b ZKP ne uporabi.
ZFPPIPP člen 245, 386. ZPP člen 77, 80, 81, 81/2, 153, 287, 287/4.
pravdna sposobnost - izvedenec - trditveno in dokazno breme - zavezanec za plačilo predujma
Med postopkom se lahko izkaže, da stranka nima (zadostne) poslovne sposobnosti oziroma je nima več. Tisti, ki kaj takega uveljavlja, mora izkazati (in dokazati) razloge za dvom v poslovno sposobnost. To pomeni tudi, da mora tisti, ki želi kaj takega uveljaviti, sam dokazati neobstoj poslovne sposobnosti, kar hkrati pomeni, da mora tudi založiti sredstva za izvedbo dokaza z izvedencem.
Ne gre za to, da bi sodišče neupravičeno menilo, da ima potrebno medicinsko znanje, da bi samo ocenjevalo poslovno in pravdno sposobnost dolžnice. Gre le za oceno, ali vse predloženo in oseben vtis z naroka kažejo na to, da morda dolžnica nima zadostne pravdne sposobnosti, da bi lahko poskrbela za svoje pravice in obveznosti v postopku osebnega stečaja, kar bi šele sodišču prve stopnje narekovalo nadaljnje ukrepanje v zvezi s tem.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za pisno izdelano mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - višina materialnih stroškov
Izvedenca sta morala preučiti obsežno dokumentacijo v spisu (predvsem priloge oziroma dokazne listine, sam spis pa je vseboval do izdelave izvedenskega mnenja le 53 strani), dodatna dokumentacija (nove zabeležke v zdravstvenem kartonu tožnice) pa je bila po obsegu minimalna. V primerjavi z običajnimi nalogami izvedencev v odškodninskih sporih, ki se nanašajo na vprašanja nematerialne škode oškodovancev, je bilo Komisiji zastavljeno zgolj eno vprašanje, in sicer, kdaj je bilo končano tožničino zdravljenje v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom. Odgovor na to vprašanje ni obsežen in po svoji vsebini tudi ne kaže, da bi šlo za zelo zahteven izvid in mnenje. Izvedencema zato pripada nagrada za zahteven izvid in mnenje (2. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika).
ZPP člen 8, 12, 213. ZFPPIPP-UPB8 člen 243, 243/2, 458, 458/3, 458/4.
celovita dokazna ocena - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbi - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja
Sodišče prve stopnje je opravilo celovito dokazno oceno, navedlo razloge za zavrnitev dokazov, za katere je ocenilo, da niso relevantni ter da z njimi tudi ni mogoče ugotavljati odločilnih dejstev in se tožnik neutemeljeno sklicuje na to, da je "sodišče popolnoma neargumentirano zavrnilo vse predlagane dokaze tožnika".
V okoliščinah konkretnega primera, upoštevaje predvsem, da so bili skoki iz višine na blazino organizirani v sklopu množične prireditve ("Večerov piknik"), da je tega dne bilo izvedenih "več kot 300 skokov" in da se je poškodovala zgolj tožnica, takšen rekvizit pa je namenjen množični uporabi, torej brez posebnih omejitev pri uporabnikih in za zabavo, pri katerem je tudi statistična verjetnost nastanka poškodbe zelo majhna, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da zavarovanka toženke ni odgovorna za tožničino poškodbo.
ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 287, 287/2, 286b, 339, 339/1. OZ člen 619, 626, 633, 641, 642.
podjemna pogodba - plačilo storitev - zavrnitev računa - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka
Račun, ki mu tisti, na katerega je naslovljen, v kratkem roku ne ugovarja, je dokazna listina, upoštevna pri ugotavljanju dejanskega stanja, odločilnega za odločitev o tožbenem zahtevku. Vendar to ne pomeni, da obstoja dejstev, dokazovanih z računom, ni mogoče zanikati. Zatrjevanje in dokazovanje ustreznih dejstev pa je na dolžnikovi strani.
neupravičena pridobitev - izostanek pravne podlage - obogatitev in prikrajšanje - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nevezanost na pravno podlago tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je že v tožbi kot pravno podlago svoje terjatve navajala tudi neupravičeno pridobitev iz 190. člena OZ, zato sodišče v ničemer ni prekoračilo pravne podlage. Poleg tega pa sodišče tudi ni vezano na pravno podlago zahtevka, ki jo navede tožeča stranka, torej pravne podlage sploh ne more prekoračiti. Glede na ponujena dejstva pa mora sodišče zahtevek presoditi iz vseh pravnih podlag, ki bi glede na zatrjevana dejstva lahko prišle v poštev za utemeljenost tožbenega zahtevka.
ZPP-UPB3 člen 241, 287, 287/2. ZKP-UPB4 člen 201, 201/1, 201/1-3, 542, 542/1, 542/3. URS člen 27, 30. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 13, 13/1, 14.
duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odškodnina za pripor - poškodba - protipravno ravnanje policista - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - neupravičen izostanek z naroka - objektivna odgovornost države - pričnina - nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela
Četudi odreditev pripora ni bila nezakonita ali protipravna, obdolženemu pripada odškodnina, če kasneje v kazenskem postopku zoper njega ni bila izdana obsodilna sodba.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - odprava napak - vročanje pisanj - osebno vročanje - nepravilnosti pri vročanju - pravilno vročanje - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - vložitev pravnega sredstva - delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - zakoniti zastopnik stranke - odobritev skrbnika
Za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se skladno s sodno prakso uporablja pravilo o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti iz 42. člena ZIZ. Ta določba predvideva predlog oz. zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki omogoča odpravo napak pri vročanju oz. seznanitvi strank s sodnim pisanjem.
Pritožnik je bil s sklepom o dedovanju seznanjen, omogočeno mu je bilo izpodbijanje sklepa s pritožbo, ki jo je tudi vložil sam, odobril pa skrbnik. Pritožnik ni izkazal nobenih okoliščin, ki bi kazale na utemeljenost zahteve za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - vrednotenje zahtevnosti mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora za oceno zahtevnosti izvedenskega mnenja kot zelo zahtevnega bodisi iz mnenja bodisi iz dodatnih izvedenčevih pojasnil izhajati, da je bila za proučitev dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. V obravnavanem primeru te okoliščine niso podane in tudi pri priglasitvi stroškov izvedenec ni navedel uporabe posebnih metod ali postopkov, iz katerih bi izhajalo, da je bila zadana naloga tako zahtevna, da je zahtevala dodaten poglobljen študij in obsežne analize.
nastanek taksne obveznosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - zavezanec za plačilo sodne takse - pravnomočnost sodbe - vložitev pritožbe - procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje je v plačilnih nalogih pravilno pojasnilo, da gre za nerazdelno obveznost, ki bo prenehala, ko bo taksa plačana v tem celotnem znesku. Okoliščina, da sta bila izdana dva plačilna naloga, zato ne spremeni dejstva, da gre še vedno za eno taksno obveznost, ki sta jo skupaj dolžna poravnati oba toženca; v kakšnem obsegu bo to storil vsak izmed njiju, pa je stvar njunega notranjega razmerja.
Plačilo sodne takse predstavlja procesno predpostavko za obravnavo pritožbe in vložitev pritožbe ovira pravnomočnost sodbe. Ker je taksna obveznost nastala že s samo vložitvijo pritožbe, sta jo toženca dolžna poravnati skladno z izdanima plačilnima nalogoma.
Tožnik ima na računih cca 2.000,00 EUR in je lastnik več nepremičnin, tudi gozda in stanovanja, v katerem ne živi. Lastništvo teh nepremičnin tožniku omogoča pridobivanje dodatnih dohodkov (najemnine, prodaja nepremičnine, v primeru gozda prodaja lesa) ali pa pridobitev hipotekarnega kredita, zato popolna taksna oprostitev ne pride v poštev.
Plačilo sodne takse je treba odložiti, tako da bo tožnik lahko vnovčil svoje premoženje in na ta način pridobil sredstva za plačilo sodne takse.