Pravno podlago zahtevka po plačilu odškodnine zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od uveljavitve ZDen do vrnitve nepremičnine v posest predstavlja določba 2. odst. 72. člena ZDen.
Pri prostovoljnem zavarovanju zavarovalnica načeloma odgovarja le do višine nominalnega zneska zavarovalne vsote, razen seveda, če je valorizacija v konkretnem primeru bodisi posebej dogovorjena bodisi je predmet splošno uveljavljene prakse zavarovalnice. Prav v tem smislu je treba razumeti sodno prakso, ki je tudi pri prostovoljnih zavarovanjih dopustila valorizacijo. Odločilni razlog za takšno prakso pa je bil v upoštevanju načela enakega obravnavanja oškodovancev v zvezi s spremembo poslovne politike zavarovalnic.
ZTLR člen 52, 53. SPZ člen 215, 216. ZUreP-1 člen 92, 110.
služnost v javno korist – sklenitev pogodbe – odškodnina zaradi manjvrednosti zemljišča
Služnost v javno korist je posebna oblika odplačne služnosti, za katero se uporabljajo splošna pravila stvarnega prava, če posebni predpisi ne določajo drugače. Že pred sprejemom ZUreP-1, ki je eksplicitno določil pogoje in funkcijo služnosti v javno korist, je praksa sledila načelom stvarnega prava o omejitvah lastninske pravice v javno korist z ustanavljanjem služnosti, in sicer s pridobitvijo soglasij lastnikov služečih nepremičnin (izvedeni način nastanka stvarnih služnosti), v primeru njihovega nasprotovanja pa z odločbo državnega organa - razlastitvijo (na izvorni način).
Soglasje lastnika služečega zemljišča kot izjava njegove volje, ki dovoljuje poseg v svojo nepremičnino z ravnanjem drugega subjekta oz. s privolitvijo v opuščanje lastnih ravnanj, katerih mu kot lastniku sicer ne bi bilo treba opustiti, in sprejem tega soglasja oz. dovoljenja služnostnega upravičenca na drugi strani, ne pomeni nič drugega, kot sklenitev pogodbe o stvarni služnosti.
Ker je pogodbo o posojilu in pripoznavi dolga sestavila tožena stranka, ki je prosto določila višino pripoznanega dolga, ne more biti podano očitno nesorazmerje med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo (objektivni element oderuške pogodbe). V roku enega meseca je vzela dodatno posojilo, česar gotovo ne bi storila, če bi menila, da je prvotna pogodba oderuška. Tako je utemeljen zaključek, da tožeča stranka ni izkoristila njenega težkega gmotnega položaja (subjektivni element).
učinek sklenjene sodne poravnave - res transacta - civilna delitev
Dejstvo, da na trgu ni mogoče doseči cene, ki jo predlagateljica šteje za primerno, ni razlog, zaradi katerega bi bilo sklenjeni sodni poravnavi mogoče odrekati izvršljivost oz. se celo postaviti na stališče, da delitev ni bila opravljena.
vrednost spora – vrednost spornega predmeta – vznemirjanje lastninske pravice – zavrnitev dokazov
V sporu zaradi vznemirjanja lastninske pravice se vrednost spora ne določa po vrednosti dela nepremičnine, ki je med strankama sporen, saj predmet spora ni lastništvo (dela) nepremičnine. Če izraženo v denarju to vznemirjanje tožeči stranki predstavlja v tožbi označeno vrednost, sodišče ne vidi tehtnega razloga, ne ponudi pa ga niti tožena stranka, zakaj naj bi bila v tožbi označena vrednost spornega predmeta nerealna.
Neizvedeni dokazi so bili utemeljeno zavrnjeni, saj se nanašajo na ugotavljanje za to pravdo irelevantnih dejstev. Ni odločilno, do kje se razraščajo korenine trt, saj same korenine ne predstavljajo izvrševanja posesti, temveč je upoštevana le posest, ki se izvršuje na ali vzporedno s površino nepremičnine (okopavanje, gnojenje, košnja...).
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058403
SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5, 24/6.
upravnik večstanovanjske hiše – stroški obratovanja – obratovalni stroški - aktivna legitimacija za izterjavo stroškov obratovanja – pooblastilo upravniku za izterjavo obratovalnih stroškov – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – spor majhne vrednosti – subsidiarna odgovornost lastnika neprofitnega stanovanja za obratovalne stroške – pasivna legitimacija lastnika neprofitnega stanovanja za obratovalne stroške – stroški upravljanja
Po 4. odstavku 24. člena SZ-1 je najemnik dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske hiše, razen če najemna pogodba določa drugače. Nadalje 5. odstavek 24. člena SZ-1 določa, da ne glede na prejšnji odstavek odgovarja lastnik tržnega ali službenega stanovanja za obratovalne stroške najemnika subsidiarno. Določba o subsidiarni odgovornosti lastnika stanovanja, čeprav uvrščena v poglavje o razmerju med lastnikom in najemnikom, to razmerje presega. Ker ureja (subsidiarno) odgovornost lastnika, ureja odgovornost do tretjih, med katere sodi tudi upravnik. SZ-1 v 24. členu določa subsidiarno odgovornost lastnika tržnega ali službenega stanovanja, ne pa tudi lastnika neprofitnega stanovanja. Po nasprotnem razlogovanju je zato treba 5. odstavek 24. člena SZ-1 razumeti tako, da je lastnik neprofitnega stanovanja bremena obratovalnih stroškov po samem zakonu razbremenjen. V tem kontekstu dobi svoj smisel tudi določba 6. odstavka 24. člena SZ-1. Ta upravniku zagotavlja določeno varnost s tem, ko lastniku nalaga dolžnost, da upravnika o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe ažurno obvešča, saj se v nasprotnem primeru šteje, da je dolžnik vseh terjatev iz naslova upravljanja večstanovanjske hiše etažni lastnik.
V primeru, ko oškodovanec sam reparira škodo, mora v okviru trditvene podlage navesti in predložiti dokaze o višini stroškov. Sklicevanje na predračun in cenitev izven pravde ne zadostuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056024
ZPP člen 254, 254/2, 254, 254/2. OZ člen 131, 131.
povzročitev škode - pravne podlage za odgovornost - dokaz z izvedencem
Namen dokaza z izvedencem ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev. To je samostojni dokaz, ki je ravno tako kot ostali izvedeni dokazi v postopku podvržen dokazni oceni v skladu z 8. členom ZPP. Postavitev novega izvedenca bi bila zato utemeljena zgolj v primeru, ko bi sodišče imelo dvom o njegovi strokovnosti oziroma strokovnosti in popolnosti njegovega mnenja.
nujni dediči - bratje in sestre pokojnika - bratje in sestre zapustnika
Bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le takrat, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Pogoja morata biti podana kumulativno. Sredstva iz naslova pokojnine niso visoka, vendar pa kljub temu predstavljajo tista sredstva, ki zadoščajo za potrebno oziroma nujno preživljanje pritožnice. Dejstvo, da preživljanje osebo, za katero ne obstoji njena zakonska dolžnost preživljanja, ne more vplivati na oceno, ali ima sama dovolj sredstev za preživljanje.
ZOR člen 1035, 1035. ZPP člen 262, 262/1, 262/2, 262/1, 262/2, 262. OZ člen 190, 190.
neupravičena pridobitev
S prenosom denarnih sredstev brez pravne podlage na toženkin račun je bila toženka neupravičeno obogatena. Z denarnimi sredstvi je razpolagala tožeča stranka, ki je pridobila pravico razpolaganja z deponiranim denarjem s pogodbo o denarnem depozitu.
Če izpraznitev prostorov izvaja izvršitelj, prizadeta stranka ne more uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katerimi bi se ta dejanja prenehala, saj je za to predvideno varstvo po 52. členu ZIZ.
ZPP člen 80, 81, 339, 339/2-11, 80, 81, 339, 339/2-11.
pravdna sposobnost - skrbnik za poseben primer - odobritev pravdnih dejanj pooblaščenca - pooblastilo
Kadar se med pravdo pokaže, da stranka ni pravdno sposobna, pa je tožbo vložil odvetnik, mora postavljena skrbnica, če želi nadaljevati pravdo, odobriti predhodno izvedena dejanja odvetnika.
Objektivno merilo višine obogatitve oziroma prikrajšanja je višina najemnine enakovredne nepremičnine. Ker je tožnica s splošnim pravnim aktom predpisala način določanja najemnin za poslovne prostore, katerih lastnica je tožnica, in s tem uredila višino najemnine za vse najemnine enako, je znesek najemnine, ki bi ga tožnica lahko dobila iz naslova najemnine od drugega najemnika, merilo njenega prikrajšanja.
ZD člen 143, 175, 240, 143, 175, 240. ZPP člen 343, 352, 343, 352.
stranke zapuščinskega postopka - pravica vložiti pritožbo - pravica do pritožbe - upnik v zapuščinskem postopku - dopustnost pritožbe
Upnica, ki ni zahtevala ločitve zapuščine od dedičevega premoženja zaradi uveljavitve svoje terjatve, ni stranka zapuščinskega postopka. Ker lahko pritožbo vložijo le stranke postopka, pritožba upnice v zapuščinskem postopku ni dovoljena in jo je treba zavreči.
priposestvovanje lastninske pravice - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera
Izvenknjižno priposestvovanje lastninske pravice je mogoče tedaj, ko iz dejanskih okoliščin zadeve izhaja, da je priposestvovalec ravnal z vso dolžno skrbnostjo, pa ni bilo omajano njegovo prepričanje, da je stvar dejansko njegova.
oderuške obresti - domneva oderuških obresti - oderuškost - tek obresti - pogodbene in zakonske zamudne obresti
Za obstoj domneve oderuških obresti mora biti podan objektivni pogoj oderuškosti, kot je opredeljen v 377. členu OZ. Domnevo oderuških obresti, tudi če so te po objektivnem kriteriju zaradi visoke obrestne mere oderuške, lahko upnik izpodbije s tem, da dokaže, da ni izrabil stiske in težkega gmotnega stanja dolžnika oziroma njegove neizkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti.
Obresti, ki so do pred uveljavitvijo OZ-A dosegle glavnico, nehajo teči. To velja tako za pogodbene kot zakonske zamudne obresti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0053922
ZZZDR člen 51, 51. ZOR člen 219, 219. ZPP člen 319, 324, 319, 324. SPZ člen 68, 68.
ekonomska skupnost zakoncev - uporabnina - prepoved uporabe - stroški solastnika - pobot - pobotni ugovor - izrek sodbe
Ekonomska skupnost je komponenta življenjske skupnosti in zato ekonomska skupnost med zakoncema ne more prenehati kasneje kot življenjska skupnost.
Iz vseh ugotovljenih okoliščin ni mogoče zaključiti, da je toženec tožnico izključil iz uporabe skupne hiše.
Tožnico do izselitve iz hiše bremenijo stroški kot uporabnico in kot lastnico, po izselitvi pa zgolj kot lastnico.
Ob tem naj upošteva, da se pri pobotnem ugovoru ugotovi terjatev ene in druge stranke, terjatvi se med seboj nato pobotata, eventualni presežek (zahtevka tožeče stranke) pa je treba zavrniti (ne le v pobot uveljavljeni in priznani del).
ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2. OZ člen 168, 168.
premoženjska škoda - valorizacija - tek zamudnih obresti
Če je višina škode ugotovljena glede na podatke po posameznih mesecih in ne po kriterijih ob izdaji sodne odločbe, ni upravičena valorizacija izplačane odškodnine.