ZFPPod člen 27, 35, 35/1. ZPP člen 205, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 424, 496. ZGD člen 394, 394/2.
prekinitev postopka - izbris dolžnika iz sodnega registra po ZFPPod - zastaranje uveljavljanja terjatve - zadržanje izvrševanja ZFPPod-B
Napačno je stališče pritožbe, da je novi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju začel (v celoti) veljati s 1.10.2008, saj se je 7. poglavje navedenega zakona, ki ureja izbris iz sodnega registra brez likvidacije začelo uporabljati že z uveljavitvijo zakona t.j. s 15.1.2008.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – odpovedni rok
Če delodajalec delavcu kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, to dokazuje, da je bilo z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati. V tem primeru pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
sodna poravnava - sklenitev naknadni dogovor - delitev solastne stvari - prikrajšanje - obljuba plačila razlike
Materialno pravno zmotno je stališče, da obljuba plačila, ki jo toženec da tožniku po tem, ko je slednji zatrjeval, da je s poravnavo dobil manj, kot mu pripada, ni opredeljena kot zaveza, ki bi jo bilo potrebno izpolniti, češ da je po OZ zavezujoča le javna obljuba nagrade. V tem primeru ne gre za nobeno od obljub, ki so urejene v OZ (obljuba dejanja tretjega, javna obljuba nagrade).
Toženec je dano izjavo dal po sklenitvi sodne poravnave v zvezi s tožnikovimi trditvami, da je se s poravnavo dobil manj, kot mu pripada glede na njegov dedni delež. Sodna poravnava priznava dopustnost kasnejših dogovorov o isti stvari, kljub temu d sta stranka v sodni poravnavi dogovorili, da s poravnavo urejata vsa sporna razmerja ter da nimata več medsebojnih terjatev.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/5, 200, 173, 174, 174/1, 177, 177/5, 200. ZTPDR člen 73, 73.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - oprostitveni razlogi - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri presoji, ali je izpolnjen pravni standard nevarne dejavnosti, mora sodišče upoštevati, da je nevarna tista dejavnost, ki po svoji naravi in načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost nastanka škode. Podlaga za odškodninsko odgovornost toženke je ukvarjanje z nevarno dejavnostjo in ne imetništvo padala kot nevarne stvari.
Za razbremenitev odgovorne osebe zadostuje vsako, tudi nezakrivljeno, oškodovančevo ravnanje, ki je prispevalo k nastanku škode, vendar je upoštevno le tako oškodovančevo ravnanje, ki je zunaj sfere objektivno odgovorne osebe. Morebitne spontane reakcije oškodovanca, ki je bila izzvana z nevarno situacijo, ni mogoče obravnavati kot prispevek oškodovanca
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – rok za vložitev ugovora
Ker je rok za vložitev ugovora v zemljiškoknjižnem postopku predpisan z zakonom (2. odstavek 157. čl. ZZK-1), ga ni mogoče podaljšati, ne glede na razlog prepozne vložitve.
V zemljiškoknjižnem postopku pravilnosti odločitve sodišča, ki jo zajema pravnomočna sodba in je predstavljala izvršilni naslov za predlagano izvršbo, ni mogoče preverjati.
Kadar sodišče po določilu 21. člena ZPP ustavi postopek in zadevo nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka, prenese v nadaljnje odločanje tudi povračilo do takrat nastalih stroškov postopka. Sklepa o ustavitvi postopka iz 21. člena ZPP namreč ni mogoče enačiti z ustavitvijo postopka zaradi neuspeha stranke v postopku.
ZFPPIPP člen 42, 427, 427/1, 427/1-1, 429, 432, 432-3, 433, 433/3, 435, 435/1. ZNP člen 37. ZSReg člen 19, 36, 36/3.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Upnik nima položaja upravičenega predlagatelja, saj ne more predlagati začetka postopka izbrisa (3. odstavek 433. člena ZFPPIPP). Položaj udeleženca postopka izbrisa pa upnik pridobi le tedaj, če v skladu s 3. točko 432. člena ZFPPIPP vloži ugovor proti sklepu o izbrisu. V slednjem primeru pojmovno pridobi položaj udeleženca tedaj, če ravna v skladu s 1. odstavkom 435. člena ZFPPIPP in z ugovorom uveljavlja, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa. Vloga upnika pri vložitvi ugovora je torej v tem, da bi z uspešnim ugovorom dosegel, da izbrisni razlog ne obstaja in v tej posledici sklep o ustavitvi postopka izbrisa (438. člen ZFPPIPP).
ZPP člen 212, 212. SPZ člen 32, 92, 99, 99/1, 32, 92, 99, 99/1.
varstvo lastninske pravice - reivindikacijska tožba - negatorna tožba - vznemirjanje - predmet varstva
Z reivindikacijsko oz. negatorno tožbo se uresničuje varstvo pred posegom tretjih v stvar. Vznemirjanje v smislu 99. člena SPZ zato predstavlja vsak nedopusten poseg v lastninsko pravdo, neodvisno od okoliščine, ali lastnik stvar uporablja ali ne.
odkup stanovanja, glede katerega je bila vložena zahteva za denacionalizacijo – denacionalizacijski postopek – zastaranje zahtevka na sklenitev pogodbe – začetek teka zastaranja
Sklenitev kupoprodajne pogodbe po SZ za stanovanje, glede katerega je bila vložena zahteva za denacionalizacijo, je upravičenec lahko zahteval naslednji dan po tem, ko je bila zahteva za denacionalizacijo pravnomočno zavržena. Tedaj je začel teči tudi splošni 5-letni zastaralni rok (346. čl. OZ). O zaključku denacionalizacijskega postopka je toženka ni bila dolžna obvestiti in na ta trenutek začetka teka zastaranja ni mogoče vezati.
varstvo pri delu - poškodba pri delu - protipravnost ravnanja - odškodnina
Zagotavljanje varnih delovnih razmer je zakonska dolžnost delodajalca, ki se je s pogodbenim prenosom na drugega ne more razbremeniti.
Zahteva, da bi moral biti vselej nekdo zadolžen za to, da delavci na tla ne bi odlagali orodja, ki ga sicer uporabljajo pri delu, je pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu.
Navidezna pogodba je neobstoječa in zato ni potrebno navezovati posledic takšne pogodbe s sankcijami, ki po splošnih pravilih veljajo za ničnost pogodbe.
Tožeča stranka je v tožbi izrecno navedla, da je bila hiša Ob potoku 6 prodana in je "celotna kupnina šla sporazumno s tožnico V. B. za plačilo gradnje na novi stavbi, ki nosi sedaj hišno številko Ob potoku 9." in da je "povsem isto bilo pozneje ob prodaji stavbe Ob potoku 8, pa še je bilo denarja za dograditev nove hiše premalo in sta morala tako tožnica in njen mož dodajati sredstva..." in šele nato v nadaljevanju postopka pričela zatrjevati diametralno nasprotne okoliščine. S tem pa je v bistvu preklicala svoje tožbene trditve. Tožena stranka se je na takšno tožbeno anticipirano priznanje dejstev tožeče stranke v nadaljevanju postopka tudi sklicevala oziroma je sama prevzela tudi te trditve tožeče stranke, ko je utemeljevala svoje ugovorne navedbe. Zato pa bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 214. členom ZPP presoditi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine primera, ali naj šteje za priznano ali izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem, da je dodala druga dejstva.
Obravnavani odškodninski spor, v katerem tožnica utemeljuje odškodninsko odgovornost prvotoženke na podlagi njene organizacije športne dejavnosti, ki jo je zaupala v izvajanje drugotoženki, je za obe toženki lahko rešen različno, zato ne gre za enotno sosporništvo.
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Po sistemu afirmativne litiskontestacije se pasivnost toženca ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih tožbenih navedb. Vzamejo se za podlago zamudne sodbe, ne da bi sodišče podrobneje ugotavljalo dejansko stanje.
Pri oceni skladnosti tožbenih navedb s predloženimi dokazi mora sodišče oceniti vse dokaze, ne samo nekatere od njih. Sodišče je izhajalo le iz nekaterih listin, iz katerih izhaja, da se je v bolnišnici zdravila oseba z drugim imenom, kot ga ima tožnik, prezrlo pa je ostalo dokumentacijo, iz katerega izhaja enak opis škodnega dogodka in opis zdravljenja, kot ga je podal tožnik. Ocena sodišča, da so dejstva v nasprotju z dokazi, kar onemogoča izdajo zamudne sodbe, je zato napačna.
Procesne kršitve, češ da sodišče ni izvedlo vseh ponujenih dokazov (zaslišanje prič) in tega ni obrazložilo, ter da je nepravilno zaslišalo tožnika brez tolmača (procesna kršitev po 8. in 9. točke 2. odst. 339. člena ZPP, na kateri pritožbeno sodišče pazi le na opozorilo strank), mora stranka uveljavljati takoj, ko je to mogoče - ob zavrnitvi dokazov in ob izvedbi tožnikovega zaslišanja na glavni obravnavi. Če se nanje sklicujejo kasneje, se upoštevajo le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti že prej.
ZZZDR člen 86 - 95, 131, 133, 86 - 95, 131, 133. ZOR člen 70, 73, 371, 381, 70, 73, 371, 381. ZPP člen 2, 186, 2, 186.
ugotavljanje očetovstva - ugotovitev s sodno odločbo - predhodno vprašanje - verzijski zahtevek - zastaranje - zadržanje zastaranja - umik tožbe - nasprotovanje umiku tožbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - ustni dogovor kot veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini - konvalidacija ustno sklenjene pogodbe
Za zastaranje verzijske terjatve iz 133. člena ZZZDR velja splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.
S tem ko je sodišče prve stopnje v obravnavani pravdi ugotavljalo, kdo je otrokov naravni oče, je kršilo 2. člen ZPP in določbe ZZZDR o ugotavljanju očetovstva (86. do 95. člen ZZZDR). Sodišče o tem vprašanju tudi ne bi smelo odločati kot o predhodnem vprašanju, saj je to v nasprotju z načelom, da o statusnih zadevah ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju, razen če zakon določa drugače. Status osebe se mora ugotoviti s konstitutivno sodbo, ki mora imeti učinke zoper vse (erga omnes).
Ustni dogovor, kakršnega sta sklenila tožnik in drugotožena stranka bi, ob izpolnjevanju drugih pogojev, lahko zadostoval za veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini. Pogodba je lahko kljub pomanjkanju obličnostnih zahtev veljavna, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega.
ZIZ člen 2, 2/2, 55, 55/1, 55/1-11. ZGP člen 38. KZ člen 115, 115/5. ZSUN člen 1, 1/5. ZPPSL člen 1, 1/2, 61, 61/1, 63, 63/1, 63/2, 64, 64/1, 66, 66/2, 66/3, 66/4.
izvršba po uradni dolžnosti – potrjena prisilna poravnava - več zaporednih prisilnih poravnav - denarna kazen za gospodarski prestopek – izvršitev denarne kazni - absolutno zastaranje - zastaranje izvršitve denarne kazni – zastaranje izterjave povprečnine
Izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek zastara v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje izvršitve kazni, torej šest let od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena. Gre za absolutno zastaranje, na katero izvršilno sodišče pazi po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe kazenskega materialnega prava.
Za zastaranje izterjave povprečnine se uporabljajo pravila obligacijskega prava o zastaranju terjatev.
V ZPPSL ni pravne podlage za učinkovanje več zaporednih prisilnih poravnav na isto terjatev. Če pa obveznost niti po potrjeni prisilni poravnavi ni plačana in pride do nove potrjene prisilne poravnave, po mnenju višjega sodišča dolžnik v oz. po drugi prisilni poravnavi ne more uveljavljati zmanjšanja že s prvo potrjeno prisilno poravnavo zmanjšane terjatve. Terjatev upnika, ki po prvi potrjeni prisilni poravnavi ni bila plačana, torej v drugi prisilni poravnavi oživi in druga potrjena prisilna poravnava učinkuje na terjatev v znesku, do katerega bi imel upnik pravico, če prva prisilna poravnava ne bi bila potrjena.
Sodišče je ugotovilo, da zakonska zveza pravdnih strank ne sloni več na medsebojnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in pomoči, zato jo je razvezalo. Četudi se toženec ne strinja z razvezo zakonske zveze, odločitev sodišča ne more biti drugačna, saj za nevzdržnost zakonske zveze zadostuje, da samo eden od zakoncev ne more več prenašati zakonske skupnosti, pri tem pa tudi ni pomembno, kateri od zakoncev je nevzdržnost povzročil.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - stvarno pravo
VSL0055181
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2. ZOR člen 361/1, 371, 383, 384, 361/1, 371, 383, 384. ZDen člen 32/2, 88, 32/2, 88. SPZ člen 28, 43/2, 28, 43/2.
pogodbeni prenos lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost
Sodišču prve stopnje se ni bilo treba posebej opredeliti do vprašanja poteka priposestvovalne dobe. Tako ZTLR kot zdaj veljavni SPZ namreč kot temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem določata dobrovernost posesti. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato ni bistveno, koliko časa je imel tožnik sporno nepremičnino v svoji posesti.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - denarna odškodnina - pravnomočno končan postopek
Tudi pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta stranka možnost uveljavljanja odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku, ki je že pravnomočno končan, vendar pri tem zgolj ugotovitev o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja še ne utemeljuje odškodninskega zahtevka. Potrebno je ugotoviti vse elemente odškodninskega delikta torej tako protipravnost ravnanja sodišča oz. sodnika, kot tudi obstoj škode ter vzročno zvezo med kršitvijo pravice in nastankom škode.