plačilo dobavljene vode - deljena obveznost - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme
Kadar se tožbeni zahtevek glasi na skupen znesek in gre za deljivo obveznost, se ta deli na enake dele med toženci.
Trditveno in dokazno breme, da so vtoževane terjatve ali del njih zastaral, je na strani tožene stranke, ki pa je temu bremenu v celoti zadostila, saj je natančno navedla, kateri del tožbenega zahtevka je zastaran. Če bi želela tožeča stranka uspeti z nadaljnjim ugovorom pretrganja zastaranja z delnim plačilom, bi morala na ugovor zastaranja tožene stranke reagirati in navesti, koliko, kdaj in kateri od dolžnikov je dolg deloma plačal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055362
ZOR člen 154, 194, 194/2, 154, 194, 194/2.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - zakasnele posledice - povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, telesne poškodbe in okvare zdravja - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - denarna renta - dokaz z izvedencem
Če je vzročna zveza, ki jo izluščimo iz celotne kavzalne mreže, zadosti samostojna in vrednostno koherentna (tudi adekvatna), potem je mogoče vzročno pripisati odškodninsko odgovornost sprožitelju iz škodnega dogodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0053261
ZIZ člen 212, 212. ZPP člen 313, 313/3, 313, 313/3. OZ člen 269, 269/1, 269, 269/1.
sodni penali - dodatni rok za prostovoljno izpolnitev nedenarne obveznosti - začetek teka roka
Če je zoper sklep o sodnih penalih vložena pritožba, dodatni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ne more začeti teči, preden ni stranka seznanjena z odločitvijo o pravnem sredstvu, torej ne more začeti teči prej, kot z vročitvijo odločbe o pravnem sredstvu dolžniku.
ZPP člen 215, 215. OZ člen 15, 15. SPZ člen 9, 64, 64/1, 64/2, 64/3, 9, 64, 64/1, 64/2, 64/3.
prodajna pogodba - komisijska pogodba - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - premičnina - dobra vera - domneva dobre vere - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - razpolagalna sposobnost - izročitev - prenosnik
Ureditev pridobitve lastninske pravice na premičninah od nelastnika (a non domino) temelji predvsem na okoliščinah v trenutku izročitve stvari, zaradi česar je pri presoji termina "prenosnik" ključnega pomena, ali je ta oseba premičnino prodala ne le v obligacijskem smislu (sklenitev prodajne pogodbe kot zavezovalni pravni posel), temveč tudi v stvarno pravnem smislu (izročitev stvari kot razpolagalni pravni posel).
ZVPot člen 1, 1/2, 1/3, 23, 24, 56. OZ člen 120, 121. ZPP člen 286b, 339, 339/1, 362.
pogodba o indirektnem finančnem leasingu - pogodba o finančnem leasingu z elementi zakupne pogodbe
Določilo Splošnih pogojev pogodbe o finančnem leasingu, ki določa, da nosi riziko dobave leasingojemalec, je nepošteno (24. čl. ZVPot), saj leasingojemalcu jemlje ugovore v primeru neizpolnitve pogodbe leasingodajalca. Sodišče je zaradi ničnosti določbe (2. odst. 121. čl. OZ) utemeljeno zavrnilo njeno uporabo.
invalid III. kategorije – mnenje invalidske komisije – sodni izvedenec
Zgolj dejstvo, da tožnik ne verjame v podani mnenji invalidskih komisij, ki sta soglasni, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti, ne predstavlja razloga za izvedbo dokaza z določitvijo sodnega izvedenca.
nepravdni postopek - odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ocena dokazov
Sposobnost se domneva, nesposobnost pa je treba dokazati. Temu služi postopek za odvzem (in vrnitev) poslovne sposobnosti, ki naj zavaruje pravice oseb in varnost pravnega prometa.
Sodišče prve stopnje ni navedlo ter obrazložilo na katerih področjih in v kakšni meri je pri nasprotnem udeležencu ugotovilo konkretne okoliščine, ki kažejo in utemeljujejo neposredno nevarnost ogrožanja njegovih pravic in interesov. Prav tako ni dovolj skrbno ocenilo vseh dokazov na podlagi katerih bi lahko utemeljeno zaključilo, ali navedene okoliščine v tolikšni meri vplivajo na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca, da ta ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Stopnja odvzema poslovne sposobnosti pa je odvisna prav od obsega oziroma vrste in intenzivnosti napake ter njenega učinka na voljno sposobnost.
ZNP člen 35, 35/1, 35, 35/1. ZS člen 128, 128. ZZK-1 člen 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3, 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - odločanje o vpisih
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na stanje v zemljiški knjigi, predlog in priloge, kakršni so obstajali v trenutku vložitve predloga za vpis v zemljiško knjigo. Kasnejše spremembe zemljiškoknjižnega stanja, dodatni podatki in navedbe, kot tudi naknadno priložene listine, se pri odločanju ne upoštevajo.
neposredno izvršljiv notarski zapis – nepremičnina, vpisana v zemljiški knjigi – sklep o zavarovanju terjatve – kasnejši prehod obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila že v času sklenitve neposredno izvršljivega notarskega zapisa nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo. Upnik tako s sklicevanjem na sklep Okrajnega sodišča o zavarovanju predmetne terjatve ne more biti uspešen, saj je prehod obveznosti oziroma predmeta izvršbe treba izkazati z izpiskom iz zemljiške knjige.
ureditev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - zadnja mirna posest - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Močnejša pravica po meji se domneva zgolj, kadar je dokončno urejena v katastrskem postopku (2. odst. 77. čl. SPZ). Za dokončnost meje morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer meja mora biti natančno določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu ter ugotovljena z dokončno odločbo v upravnem ali pravnomočno odločbo v sodnem postopku.
S tem ko je sodišče oprlo svojo odločitev na nezatrjevana dejstva, je ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom. Sodišče prve stopnje je bilo dolžno izvajati materialno pravdno vodstvo, saj pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke ni mogoče nadomestiti z izpovedbo zaslišanih strank ali prič, kot tudi ne s trditveno podlago tožene stranke v odgovoru na pritožbo. Odsotnost materialno procesnega vodstva je prerasla v bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz člena 339, odstavka 2, točke 8 ZPP, saj je sodišče prve stopnje mimo trditvene podlage tožeče stranke odločalo o tožbenem zahtevku na plačilo odškodnine na podlagi splošnih določil o odškodninski odgovornosti.
oporočno razpolaganje – oporoka – neveljavnost oporoke – prava in resnična volja
V oporoki izjavljena volja mora ustrezati pravi in resnični volji zapustnika. Če ni tako, ima volja napake. Po ZD gre za napake volje, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da je napravil oporoko ali če jo je napravil zaradi zvijače ali ker je bil v zmoti (60. člen ZD).
Pravico do odkupa stanovanja ima tisti, ki je imel na dan uveljavitve SZ na stanovanju stanovanjsko pravico (1. odst. 117. čl. SZ). Lastnost imetništva stanovanjske pravice je treba presojati po prej veljavnih predpisih, saj SZ ne pozna več stanovanjske pravice. Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki je veljal pred uveljavitvijo SZ, to je ZSR-82, pa je razen pridobitve stanovanjske pravice na podlagi pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja (10. člen ZSR-82) poznal tudi druge načine pridobitve stanovanjske pravice. V primeru pasivnosti stanovanjskega organa ali drugih prizadetih, se je stanovanjska pravica lahko na podlagi 50. člena ZSR-82 pridobila celo z nezakonito vselitvijo.
Tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva od tožene stranke prodajo nepremičnine, je materialnopravno sklepčen le, če je predmet pogodbe natančno in točno opredeljen.
Kadar je zapustnik v oporoki s svojim premoženjem razpolagal tako, da je vsakemu od upravičencev naklonil le posamezne stvari ali pravice iz svojega premoženja, se ti štejejo za dediče in ne za volilojemnike, če ni razlogov za dvom o zapustnikovi poslednji volji. Ker tožnici s tožbo nista zajeli vseh dedičev kot nujnih sospornikov, ni podana pasivna legitimacija.