spor majhne vrednosti - odločanje brez razpisa naroka - oprava naroka na zahtevo strank - časovna veljavnost novele ZPP-D
Predmetni postopek se je nadaljeval po določilih ZPP-D, skladno z njimi pa narok za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti ni obligatoren (454. čl. ZPP), sodišče prve stopnje pa tudi ne more šteti, da sta stranki zahtevali izvedbo naroka, če njune izrecne zahteve v tem smislu ni bilo.
Omejitev, ki jo je za izplačilo božičnice določila uprava tožene stranke, ni zakonita, saj krni pravice delavcev po 155.a. členu podjetniške kolektivne pogodbe. Skladno s to kolektivno pogodbo pa je tožnik – kljub temu, da je bil v času izplačila božičnice v postopku prenehanja delovnega razmerja – upravičen, saj gre za prejemek, ki pripada delavcem v sorazmerno s časom, prebitim na delu v posameznem koledarskem letu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – nepotrebnost dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi
Čeprav tožena stranka delovnega mesta, na katerem je tožnica opravljala delo, ni ukinila, ji je zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj je v sodnem postopku dokazala, da za opravljanje dela na tem delovnem mestu ni več potrebovala dveh delavcev, ampak so ga lahko opravili drugi delavci s pogodbami o zaposlitvi za druga delovna mesta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - fleksibilnost - zdravstveno stanje - diskriminacija - posredna diskriminacija
Tožena stranka bi pri izbiri delavca, ki mu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, lahko uporabila kriterij "uporabljivosti delavca na drugih delovnih mestih" oz. "fleksibilnosti" (ki bi se nanašal na izobrazbo delavca, delovne izkušnje, uspešnost, iznajdljivost in podobno), vendar ne tako, da je tožnico za presežno delavko izbrala zaradi njenih zdravstvenih omejitev (ki niti niso ugotovljene v pravno relevantnem dokumentu). Tožnica je bila postavljena v slabši položaj zaradi zdravstvenega stanja, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa je zaradi kršitve prepovedi diskriminacije nezakonita.
izpodbijanje sklepov skupščine - izvolitev članov nadzornega sveta - obveznost objave predlaganih sprememb statuta d.d. - kršitev pravice do obveščenosti
Nasprotni predlog delničarja, vložen na skupščini delničarjev, ne predstavlja kršitve pravice drugih delničarjev do obveščenosti, pa naj gre za spremembe in dopolnitve statuta delniške družbe, ali volilni predlog za člane nadzornega sveta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - fleksibilnost - zdravstveno stanje - diskriminacija - posredna diskriminacija
Tožena stranka bi pri izbiri delavca, ki mu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, lahko uporabila kriterij "uporabljivosti delavca na drugih delovnih mestih" oz. "fleksibilnosti" (ki bi se nanašal na izobrazbo delavca, delovne izkušnje, uspešnost, iznajdljivost in podobno), vendar ne tako, da je tožnico izbrala zaradi njenih zdravstvenih omejitev (ki niti niso ugotovljene v pravno relevantnem dokumentu). Tožnica je bila postavljena v slabši položaj zaradi zdravstvenega stanja, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa je zaradi kršitve prepovedi diskriminacije nezakonita.
uporaba določb ZFPPIPP - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - neplačilo predujma - začetek stečajnega postopka - instrukcijski rok
ZFPPIPP vsebuje splošno pravilo o postopkih, ki že potekajo (493. čl.) in med drugim v 2. odst. določa, da se v postopkih prisilne poravnave, ki so se začeli pred 1. oktobrom 2008, tudi po tem datumu uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljali do 1. oktobra 2008, če ni v oddelku 10.1. tega zakona drugače določeno. Ker pa v obravnavanem primeru postopek prisilne poravnave še ni bil začet, ampak je bil z vložitvijo predloga (le) uveden, prihaja v obravnavani zadevi v celoti v poštev uporaba določb ZFPPIPP.
odškodninska odgovornost delodajalca – kršitev pravic iz delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru, ko delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, predstavlja s strani tožene stranke uporabo zakonitega sredstva na podlagi določbe 88. čl. ZDR. Ker tega sredstva tožena stranka tudi ni zlorabila s tem, da je tožnika v času odsotnosti z dela zaradi bolezni preverjala z obiski na domu, ni podana njena odškodninska odgovornost za škodo, ki je tožniku nastala v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Tožnica je bila v delovnem razmerju pri toženi stranki dva meseca in 21 dni, zato je upravičena do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta in do plačila sorazmernega dela regresa. Dolžnosti plačila sorazmernega dela regresa bi se namreč tožena stranka izognila le v primeru, če bi tožnica za to koledarsko leto že prejela celotni znesek regresa za letni dopust s strani svojega predhodnega delodajalca.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – omejeno sodno varstvo – utemeljenost odpovednega razloga – poslovni razlog – odškodnina
Ker je tožnica ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, katere veljavnosti ni izpodbijala, njen tožbeni zahtevek za vzpostavitev delovnega razmerja po odpovedani pogodbi o zaposlitvi glede na omejeno sodno varstvo ni utemeljen.
Tudi podredni tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen, saj je tožena stranka tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz utemeljenega poslovnega razloga (sprememba organizacije delodajalca).
javni uslužbenec – premestitev – ustrezno delovno mesto – pogoji za zasedbo delovnega mesta
Ker je premestitev javnega uslužbenca mogoča le na ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposoben opravljati, tožnik pa ob izdaji sklepa o premestitvi ni imel opravljenega strokovnega izpita, ki je določen kot eden izmed pogojev za imenovanje na mesto inšpektorja, sklep o premestitvi ni zakonit.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZPIZ-1 člen 102, 102, 102/1. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog invalidnosti – rok za podajo odpovedi – mnenje komisije
Za presojo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni odločilna formalna opredelitev razloga za odpoved, ampak presoja dejanskega razloga za odpoved, na katerega se opira. Ker je iz pravne podlage redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala, razvidno, da gre za razlog invalidnosti (in ne poslovni razlog, kot je navedeno), je poleg določb ZDR potrebno upoštevati določbe ZPIZ oziroma ZZRZI, ki se nanašajo na komisijo za ugotovitev razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kljub temu, da je tožena stranka tožniku odpoved podala v roku 30 dni od prejema mnenja komisije za ugotovitev razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj je že tri mesece preden je zaprosila za izdelavo mnenja vedela, da tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ne potrebuje. Rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako že potekel in ni začel ponovno teči tedaj, ko je tožena stranka pridobila mnenje komisije za ugotovitev razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izbris družbe brez likvidacije – sklep o ugotovitvi izbrisnega razloga – pravica do pritožbe
Po 3. točki 432. čl. ZFPPIPP je upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, procesno legitimiran za vložitev pritožbe proti sklepu o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga na podlagi drugega odstavka 439. člena ZFPPIPP samo v primeru, če je pred tem v postopku vložil tudi ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa.
pravnomočno razsojena zadeva - neupravičena pridobitev - dvakrat plačan dolg
Pogoj za uporabo instituta neupravičene pridobitve je izostanek temelja (1. odst. 190. čl. OZ). V obravnavanem primeru pa ta pogoj ni izpolnjen, ker je temelj obstajal, in sicer ko je tožeča stranka plačala račune pred začetkom izvršilnega postopka, je bila temelj tem plačilom pogodba, v izvršilnem postopku pa je bil temelj pravnomočen sklep o izvršbi.
oporočno razpolaganje – oporoka – neveljavnost oporoke – prava in resnična volja
V oporoki izjavljena volja mora ustrezati pravi in resnični volji zapustnika. Če ni tako, ima volja napake. Po ZD gre za napake volje, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da je napravil oporoko ali če jo je napravil zaradi zvijače ali ker je bil v zmoti (60. člen ZD).
Pravico do odkupa stanovanja ima tisti, ki je imel na dan uveljavitve SZ na stanovanju stanovanjsko pravico (1. odst. 117. čl. SZ). Lastnost imetništva stanovanjske pravice je treba presojati po prej veljavnih predpisih, saj SZ ne pozna več stanovanjske pravice. Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki je veljal pred uveljavitvijo SZ, to je ZSR-82, pa je razen pridobitve stanovanjske pravice na podlagi pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja (10. člen ZSR-82) poznal tudi druge načine pridobitve stanovanjske pravice. V primeru pasivnosti stanovanjskega organa ali drugih prizadetih, se je stanovanjska pravica lahko na podlagi 50. člena ZSR-82 pridobila celo z nezakonito vselitvijo.
Tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva od tožene stranke prodajo nepremičnine, je materialnopravno sklepčen le, če je predmet pogodbe natančno in točno opredeljen.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 132, 123, 129, 129a, 132.
preživninska obveznost staršev - zmanjšanje preživnine za otroka - sprememba zmožnosti zavezanca za preživnino
Relativno izboljšanje premoženjskega položaja zakonite zastopnice toženke nikakor ne pomeni, da so se zmožnosti tožnika v skladu s 132. členom ZZZDR zmanjšale oziroma spremenile.
URS člen 22. UZITUL člen 9. ZIKS člen 145, 145a. ZDen člen 10, 16.
povojni procesi - zaplemba premoženja - poprava krivic - vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina v obliki obveznic - premoženje v drugi republiki nekdanje SFRJ - izročitev zaplenjenega premoženja slovenski oblasti - načelo enakega varstva pravic - pasivna legitimacija
Ni bilo mogoče pritrditi razlogom nasprotne udeleženke, da RS po osamosvojitvi ni prevzela obveznosti plačila odškodnine za premoženje drugih republik nekdanje skupne države, posebej ob dejstvu, da naj bi bilo sporno premoženje prenešeno v last FLRJ, za izvedbo zaplembe veleposestva D. in večinskega paketa delnic rudnika R. pa sta bili zaprošeni sodišči v Zagrebu in Beogradu. Kazen zaplembe premoženja je izreklo Okrajno sodišče v Ljubljani. Temelj obravnavane obveznosti je v osnovi (nezakonito, nepravilno) ravnanje organa in na tej osnovi prevzem premoženja. Ni pomembno, da je postalo premoženje last FLRJ, pomembno je, kdo ga je prevzel (komu je bilo izročeno), torej kdo je z njim upravljal in s tem pridobil premoženjske pravice, ki najbolj ustrezajo današnjemu pojmu lastninske pravice. Celotno zaplenjeno premoženje je bilo izročeno MLO Ljubljana. Samo za izvedbo kazni je zaprošeno drugo sodišče (ki sedaj ni več na območju Republike Slovenije), kar pa ne more biti odločilno. Podlaga za prehod premoženja iz obsojenčeve lastninske sfere je bila torej odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je bila z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena. Sodna praksa je ustaljena glede tega, da je v takem sporu pasivno legitimiran tisti, ki je premoženje prevzel.
Na položaj neupravičeno obsojenega ne more vplivati nadaljnje (razpolagalno) ravnanje tistega, ki je premoženje zaplenil.