ZD člen 142, 142. ZPP člen 339, 339/2-14, 458, 458/1, 339, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi - pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka - odgovornost za zapustnikove dolgove
Nezadostna, nerazumljiva ali protislovna obrazložitev sodbe bi lahko pomenila postopkovno kršitev, če sodbe zaradi tega ne bi bilo mogoče preizkusiti. V obravnavanem primeru ni tako, saj je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo zadosti izčrpne in prepričljive razloge, ki so tudi pravilni in zakoniti.
ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/1, 106/2, 123, 129. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 9, 9/3.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo - stiki - preživnina
Za korist otroka je pomemben občutek stalnosti in sigurnosti ter mirnega okolja, ki bo omogočalo normalen učni proces in siceršnji razvoj. Zato bi bilo prestavljanje otroka nazaj v drugo okolje neprimerno, pri čemer nisi odločilni razlogi, zaradi katerih so sedaj okoliščine takšne, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.
Po določbi 1. odstavka 38. člena ZDR so predmet varstva tista proizvodno-tehnična in druga znanja ter usposobljenost, ki pomenijo posebno vrednost v okviru poslovanja določenega delodajalca. To so delodajalčeva tehnična in poslovna znanja, izkušnje in zveze, ki so plod lastnih raziskav, dela in izkušenj, ne pa splošnih znanj, ki jih delavec pridobi v času trajanja delovnega razmerja ali v zvezi z njim. Zmotno je stališče tožeče stranke, da pomeni kršitev dogovorjene konkurenčne klavzule že sama sklenitev delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, saj bi to pomenilo prepoved opravljanja poklica, za katerega je bil delavec (toženec) izučen. Toženec je v času zaposlitve pri tožeči stranki pridobil splošna znanja. Za specifična znanja je šteti pri tožeči stranki tiskanje vrednostnih tiskovin, vendar se je toženec v tem delu šele pričel uvajati in ni začel delati samostojno, poleg tega se toženčev novi delodajalec s tiskanjem vrednostnih tiskovin ne ukvarja. To pomeni, da toženec z zaposlitvijo pri novem delodajalcu ni kršil konkurenčne klavzule.
izročilna pogodba - izročilna pogodba med izročiteljem in osebo, ki ni njegov potomec - pogodba o preužitku - zastaranje - prekluzija - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo, ki sta jo naslovili kot pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja. Ker sta stranki pogodbe brat in sestra, ne more iti za izročilno pogodbo (546. člen OZ). Upoštevaje tudi vsebino pogodbe (toženka je prevzela obveznosti do tožnika), je mogoče zaključiti, da gre za pogodbo o preužitku (1. odstavek 546. člena OZ).
zapuščinski postopek - popravni sklep - stroški postopka
Pritožnikovi stroški, ki so nastali zaradi njegovega predloga za izdajo popravnega sklepa, so izdatki, ki so nastali zaradi izvedenega zapuščinskega postopka. ZD izrecno določa, da takšne stroške trpi sama stranka.
Skladno z določbo 5. člen ZJC morajo biti pločniki vzdrževani tako, da jih tudi ob slabih vremenskih razmerah lahko varno uporabljajo vsi uporabniki, ki so jim namenjeni, torej tudi pešci. Sodišče prve stopnje je o poledenelosti pločnika pravilno sklepalo na podlagi zaslišanih prič in je neutemeljeno toženkino zatrjevanje, da ni ravnala v nasprotju s potrebno strokovno skrbnostjo.
ZOR člen 376, 376/1, 376, 376/1. ZPP člen 251, 251.
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - skrbnost - zaključek zdravljenja - dokazovanje - izvedenec - zaslišanje strank - načelo kontradiktornosti - zaslišanje izvedenca - možnost izjaviti se o ugotovitvah izvedenca
Obseg nepremoženjske škode je znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca stabilizira.
Sodna praksa že dlje časa poudarja, da se tudi od oškodovanca samega zahteva določena skrbnost. Četudi za obseg škode morda ne ve, zastaranje začne teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0055360
ZD člen 162, 163, 212, 162, 163, 212. ZIZ člen 21, 21. ZPP člen 325, 325/1, 327, 327/3, 332, 325, 325/1, 327, 327/3, 332.
sklep o dedovanju - izvršilni naslov - dopolnilni sklep - napotitev na pravdo
Ker je konkretni sklep o dedovanju zgolj ugotovitvena odločba, ki ne vsebuje nobenega izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka, ne more biti predmet izvršbe (21. čl. ZIZ).
Del pritožbe, ki opozarja, da v zapuščino spada še nekatero premoženje, ki v sklepu o dedovanju ni navedeno, na zakonitost slednjega ne vpliva. Vsebinsko namreč predstavlja predlog, naj se izda dopolnilni sklep, saj so pritožnice tovrstne očitke podale v roku 15 dni od prejema sklepa.
premoženjska razmerja med zakonci - tekoče potrebe družine - zunajzakonska skupnost - solidarna odgovornost - oskrbnina za vrtec
Plačilo oskrbnine za vrtec za mladoletni hčeri predstavlja obveznost, ki jo je mogoče uvrstiti med tekoče potrebe družine, za katero zunajzakonska partnerja odgovarjata solidarno.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - stanovanjsko pravo
VSL0052192
OZ člen 9, 9. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-13, 112/3, 112/4, 103, 103/1, 103/1-13, 112/3, 112/4.
najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe za stanovanje - oblikovalna tožba - načelo pacta sunt servanda
Šele po prenehanju najemne pogodbe je mogoče zahtevati tudi izpraznitev stanovanja, ki ga od odpovedi dalje toženec uporablja brez pravnega naslova. Zaradi posebnega varstva, določenega v členu 112/4 SZ-1, pa izpraznitve ni mogoče zahtevati takoj, ob pravnomočnosti sodbe, pač pa šele po preteku roka, ki ga določi sodišče in ne sme biti krajši od 60 in ne daljši od 90 dni.
Na utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo najemnine in odpoved stanovanjskega najemnega razmerja ne more vplivati toženčevo slabo finančno stanje oziroma njegova pripravljenost poravnati svoje dolgove, ko bo imel na voljo dovolj finančnih sredstev. Pogodbene stranke so dolžne prevzete obveznosti izpolnjevati tako, kot se glasijo (tudi pravočasno), njihova sprememba ali prenehanje pa sta razen na podlagi zakona mogoča le s soglasjem druge pogodbene stranke (načelo pacta sunt servanda - 9. člen OZ).
vrnitev v prejšnje stanje - načelo kontradiktornosti - pritožba - dovoljenost pritožbe
Kljub ugotovitvi sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z načelom kontradiktornosti na narok za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje vabilo le dolžnika, to v obravnavanem primeru ni upoštevno. Zoper sklep, s katerim je sodišče ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe, zato pritožba v delu, ki izpodbija odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje, ni dovoljena.
plača - del plače iz naslova uspešnosti poslovanja - stimulacija - individualna pogodba o zaposlitvi - razlaga pogodb
Glede na to, da je bila stimulacija po pogodbi o zaposlitvi predvidena le za doseganje dobička iz rednega poslovanja in da je bilo v letu 2003, na katero se tožbeni zahtevek nanaša, to poslovanje negativno, tožbeni zahtevek za plačilo stimulacije ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSL0055084
ZDDS-1 člen 5. ZDR člen 184, 184/2. ZPP člen 19.
stvarna pristojnost - delovni spor - odškodninska odgovornost delodajalca
Delovno sodišče je pristojno za odločanje o individualnih delovnih sporih, med katere se uvrščajo tudi spori o odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot vrsta sporov o prenehanju delovnega razmerja (5. člen ZDSS-1).
odškodninska odgovornost - sokrivda - kolesarska nesreča - delo izvedenca – izvedenec – sodelovanje stranke pri aktivnostih izvedenca
Ker je stranka sodelovala pri ogledu kraja nesreče, ji ni kršena pravice do izjave, če je na tem ogledu izvedenec upošteval podatke o mestu krvavega madeža, ki so mu jih posredovale tretje osebe.
Oba kolesarja sta v enaki meri odgovorna za nastanek nesreče, saj je toženka sekala ovinek pri uvozu v podhod, tožnik pa ni bil pozoren na promet z desne in jo je opazil prepozno, ko se je že vračala na svoj del steze, in je reagiral z umikanjem v levo. Če bi jo opazil pravočasno, za kar je imel možnost, bi lahko trčenje preprečil.
odpravnina – pogodba o zaposlitvi – pogodbena svoboda - ničnost
Omejitve glede pogodbene svobode v delovnem pravu so zgolj na strani delodajalca, saj v pogodbi o zaposlitvi niso veljavni takšni dogovori, ki bi delavcu dajali manj pravic (kot izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca), ni pa nobene ovire, da se ne bi delavec s pogodbo o zaposlitvi dogovoril za večjih obseg pravic (kot izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca). Zato tudi ni v nasprotju s predpisi dogovor o pravici do odpravnine ne glede na razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj ZDR tega posebej ne prepoveduje. Prav tako ni mogoče šteti, da je takšen dogovor nemoralen.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46a, 47.
stroški postopka - nagrada izvedenca - odmera nagrade izvedencu - izvedenina
Izvedencu gre nagrada za opravljen pregled obeh pravdnih strank in otrok v višini 92,00 EUR, saj je opravil le en pregled v trajanju dobri dve uri, študij opravljenih testov in njihovo zahtevnost pa je potrebno upoštevati pri odmeri nagrade za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja.
dovoljenost pritožbe – navadno sosporništvo – razpolaganje s solastninskim deležem
Odločitev o utemeljenosti in dovoljenosti pritožbe sedme tožene stranke zoper zamudno sodbo, ki ni izdana proti tej toženi stranki, je odvisna od vprašanja, ali so tožene stranke v pravdi navadni ali enotni sosporniki. Le v primeru enotnega sosporništva je mogoče izdati zamudno sodbo samo, če vsi sosporniki niso odgovorili nanjo. Tožene stranke niso enotni sosporniki. Tožeča stranka je v tožbi zahtevala od vsakega toženca, da ji prizna solastninski delež, ki je vpisan na vsakega od njih, tožene stranke ni mogoče po materialnem pravu, na katerega napotuje določba 197. člena ZPP, šteti za enotno pravdno stranko. Solastnina namreč upravičuje vsakega solastnika do idealnega deleža v razmerju do celote, s katerim samostojno razpolaga.
spor majhne vrednosti - odločanje brez razpisa naroka - oprava naroka na zahtevo strank - časovna veljavnost novele ZPP-D
Predmetni postopek se je nadaljeval po določilih ZPP-D, skladno z njimi pa narok za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti ni obligatoren (454. čl. ZPP), sodišče prve stopnje pa tudi ne more šteti, da sta stranki zahtevali izvedbo naroka, če njune izrecne zahteve v tem smislu ni bilo.