civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL0052230
ZPP člen 153, 153/3, 243, 153, 153/3, 243.
dokazni postopek - dokazovanje z izvedencem - plačilo predujma - nezgodno zavarovanje - pogodbena izključitev nevarnosti
Če sodišče presodi, da ustreznega znanja nima in da je za ugotovitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje, mora pravdna stranka to dejstvo dokazovati z izvedencem, čeprav sama meni, da bi sodišče to dejstvo lahko samo ugotovilo. Tožeča stranka, ki je sicer dokazni predlog za postavitev izvedenca ustrezne stroke podala, za njegovo postavitev pa ni založila potrebnega predujma, dokaznega bremena za svoje trditve ni zmogla, zato nosi breme neuspeha v pravdi.
predpogodba - prodajna pogodba - prenos lastninske pravice na nepremičnini - zastaranje - sočasnost izpolnitve
Glede na bistvene sestavine pogodbe je pravilen pravni zaključek sodišča prve stopnje, da gre za prodajno pogodbo po 454. členu ZOR in ne za (prodajno) predpogodbo po 45. členu ZOR, s katero pogodbeni stranki zgolj prevzameta obveznost kasneje skleniti drugo, glavno pogodbo.
ZOR člen 31, 39, 94, 94/2, 117, 532, 532/1, 31, 39, 94, 94/2, 117, 532, 532/1. ZKZ člen 19, 22, 24, 19, 22, 24.
predkupna pravica kmetijskih zemljišč po zkz - razveljavitev darilne pogodbe - sprejem ponudbe - sklenitev pogodbe z odložnim pogojem
Kupoprodajna pogodba z odložnim pogojem je sklenjena z dnem, ko sprejme prodajalec izjavo kupca o sprejemu ponudbe in vstopi v veljavo, ko jo pristojna upravna enota odobri.
izročilna pogodba - izročilna pogodba med izročiteljem in osebo, ki ni njegov potomec - pogodba o preužitku - zastaranje - prekluzija - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo, ki sta jo naslovili kot pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja. Ker sta stranki pogodbe brat in sestra, ne more iti za izročilno pogodbo (546. člen OZ). Upoštevaje tudi vsebino pogodbe (toženka je prevzela obveznosti do tožnika), je mogoče zaključiti, da gre za pogodbo o preužitku (1. odstavek 546. člena OZ).
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok - zaslišanje strank - opravičljiva zamuda
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje stranka ne more uveljavljati napak, za katere trdi, da jih je zagrešilo sodišče prve stopnje.
Najpomembnejše pravilo pri izvedbi dokaza z zaslišanjem strank je zahteva, da se morata zaslišati obe stranki. To velja tudi v primeru, če je predlagano le zaslišanje ene od pravdnih strank. ZPP namreč pozna le dokaz z zaslišanjem strank in ne pozna dokaza z zaslišanjem le ene stranke. Sodišče se lahko opre na izpovedbo ene stranke le v primerih, ki so urejeni v 258. členu ZPP.
dvojna prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice
Kadar je v primeru dvojne prodaje nepremičnine izkazana dobroverna posest prvega kupca in slaba vera vknjiženega drugega kupca, ima prvi kupec zoper nedobrovernega drugega kupca zahtevek, da mu izroči zemljiškoknjižno listino, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0052200
ZOR člen 189, 189/3, 200, 203, 262, 361, 361/1, 370, 376, 376/1, 376/2, 376/3, 377, 388, 189, 189/3, 200, 203, 262, 361, 361/1, 370, 376, 376/1, 376/2, 376/3, 377, 388. ZIP člen 274, 274. ZIZ člen 221, 264, 278, 279, 221, 264, 278, 279.
prodajna pogodba - kršitev pogodbene obveznosti - povzročitev škode - začasna odredba - izselitev - prenehanje začasne odredbe - plačilo odškodnine zaradi izdane začasne odredbe - podlage za odgovornost - pravno priznana škoda - gmotna škoda - negmotna škoda - povrnitev škode - bodoča škoda - popolna odškodnina - zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Za presojo zastaranja je treba najprej ugotoviti vrsto terjatve. Nanjo se namreč navezuje čas, ki je potreben za zastaranje, pa tudi začetek teka zastaralnega roka. Ko gre za odškodninsko terjatev, je bistvenega pomena njena kvalifikacija - ali gre za terjatev iz naslova neposlovne, ali pa iz naslova poslovne odškodninske obveznosti.
Za začetek zastaranja je odločilen tisti trenutek, ko je upravičenec smel terjati izpolnitev obveznosti (actio nata). Ta trenutek po zakonu nastopi že, ko oškodovanec izve oziroma bi ob ustrezni skrbnosti mogel izvedeti za storilca ter obseg škode (1. odst. 376. čl. ZOR) in ne šele, ko je (celo z učinkom pravnomočnosti) ugotovljen celotni odškodninski temelj. Riziko pravočasne ocene, da je škodno ravnanje tožene stranke protipravno, nosi tožeča stranka vselej (in le takrat), ko je tudi objektivno zmožna izkazati protipravnost v odškodninski pravdi pred rednim sodiščem.
Kaznivo dejanje, ki ima za posledico daljši zastaralni rok na odškodninskem področju, mora biti ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča. Le izjemoma se lahko dejstvo, da je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, ugotavlja v pravdnem postopku, če so bili podani zadržki za uvedbo kazenskega postopka.
plača - del plače iz naslova uspešnosti poslovanja - stimulacija - individualna pogodba o zaposlitvi - razlaga pogodb
Glede na to, da je bila stimulacija po pogodbi o zaposlitvi predvidena le za doseganje dobička iz rednega poslovanja in da je bilo v letu 2003, na katero se tožbeni zahtevek nanaša, to poslovanje negativno, tožbeni zahtevek za plačilo stimulacije ni utemeljen.
napotitev na pravdo - vezanost na napotitveni sklep - litispendenca
Tožnik je sicer v roku, določenem v napotitvenem sklepu, vložil tožbo, vendar ne tako, kot ga je napotilo nepravdno sodišče, ampak je zahteval ugotovitev izključne lastninske pravice le na eni parceli, pripisani k vložni št. 96 k.o. ... Tožnik je tako v pravdi zahteval prav to, o čemer že teče nepravdni postopek - ugotovitev in pridobitev izključne lastninske pravice na delu nepremičnine, ki je predmet razdružilnega postopka, kar pa ni dopustno (tretji odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Skladno z določbo 5. člen ZJC morajo biti pločniki vzdrževani tako, da jih tudi ob slabih vremenskih razmerah lahko varno uporabljajo vsi uporabniki, ki so jim namenjeni, torej tudi pešci. Sodišče prve stopnje je o poledenelosti pločnika pravilno sklepalo na podlagi zaslišanih prič in je neutemeljeno toženkino zatrjevanje, da ni ravnala v nasprotju s potrebno strokovno skrbnostjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055374
ZTLR člen 28/2, 28/4, 29, 28/2, 28/4, 29, 28/2, 28/4, 29. SPZ člen 18, 40, 43, 43/2, 18, 40, 43, 43/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 40, 3, 3/1, 40.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - priposestvovanje nepremičnine - pogoji za priposestvovanje - dobra vera - priposestvovalna doba - družbena lastnina - listine, ki so potrebne za vknjižbo
Če so se v določenem časovnem obdobju podatki zemljiškega katastra spreminjali, bi moral tožnik poleg navedene verige prenosov izkazati tudi verigo sprememb zemljiško katastrskih podatkov o nepremičnini, ki naj bi bila predmet njegove pridobitve lastninske pravice.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055108
SPZ člen 75, 75/2, 99, 212. ZIZ člen 272.
začasne odredbe – zavarovanje nedenarnih terjatev - zaščita pred vznemirjanjem – prepovedana imisija – varstvo lastninske pravice – varstvo služnosti
Postavitev kovinske ograje na parceli toženke, ki tožniku ovira dostop do njegove parcele, predstavlja kvečjemu onemogočanje izvrševanja morebitne služnostne pravice tožnika. Ta pa ni varovana z negatorno tožbo (92. čl. SPZ), temveč s konfesorno tožbo (212. čl. SPZ).
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da je imela naročeno prepošiljanje pošiljk iz naslova, kjer ima sedež, na naslov, kamor je preselila svojo poslovno enoto. ZPP namreč jasno določa, da se subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenem v registru. Glede na to, da je vročevalec obvestilo o prispelem pismu pustil na vratih na naslovu, kjer ima tožena stranka sedež, je bila vročitev opravljena pravilno.
Po določbi 1. odstavka 38. člena ZDR so predmet varstva tista proizvodno-tehnična in druga znanja ter usposobljenost, ki pomenijo posebno vrednost v okviru poslovanja določenega delodajalca. To so delodajalčeva tehnična in poslovna znanja, izkušnje in zveze, ki so plod lastnih raziskav, dela in izkušenj, ne pa splošnih znanj, ki jih delavec pridobi v času trajanja delovnega razmerja ali v zvezi z njim. Zmotno je stališče tožeče stranke, da pomeni kršitev dogovorjene konkurenčne klavzule že sama sklenitev delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, saj bi to pomenilo prepoved opravljanja poklica, za katerega je bil delavec (toženec) izučen. Toženec je v času zaposlitve pri tožeči stranki pridobil splošna znanja. Za specifična znanja je šteti pri tožeči stranki tiskanje vrednostnih tiskovin, vendar se je toženec v tem delu šele pričel uvajati in ni začel delati samostojno, poleg tega se toženčev novi delodajalec s tiskanjem vrednostnih tiskovin ne ukvarja. To pomeni, da toženec z zaposlitvijo pri novem delodajalcu ni kršil konkurenčne klavzule.
ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/1, 106/2, 123, 129. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 9, 9/3.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo - stiki - preživnina
Za korist otroka je pomemben občutek stalnosti in sigurnosti ter mirnega okolja, ki bo omogočalo normalen učni proces in siceršnji razvoj. Zato bi bilo prestavljanje otroka nazaj v drugo okolje neprimerno, pri čemer nisi odločilni razlogi, zaradi katerih so sedaj okoliščine takšne, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZD člen 142, 142. ZPP člen 339, 339/2-14, 458, 458/1, 339, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi - pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka - odgovornost za zapustnikove dolgove
Nezadostna, nerazumljiva ali protislovna obrazložitev sodbe bi lahko pomenila postopkovno kršitev, če sodbe zaradi tega ne bi bilo mogoče preizkusiti. V obravnavanem primeru ni tako, saj je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo zadosti izčrpne in prepričljive razloge, ki so tudi pravilni in zakoniti.
zapuščinski postopek - popravni sklep - stroški postopka
Pritožnikovi stroški, ki so nastali zaradi njegovega predloga za izdajo popravnega sklepa, so izdatki, ki so nastali zaradi izvedenega zapuščinskega postopka. ZD izrecno določa, da takšne stroške trpi sama stranka.