Menica po vpogledu je plačljiva, kakor hitro se predloži. Predložiti pa jo je treba v plačilo v enem letu od dneva izdaje. Ker je torej tožeča stranka kot imetnica menice zamudila predložiti menico akceptantu v plačilo v enoletnem roku, je izgubila vse svoje pravice iz tega naslova do vseh podpisnikov menice, razen do akceptanta.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZDSS-1 člen 41.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – stroški postopka
Čeprav je bilo tožniku v odpovedi očitanih 11 kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, utemeljene pa so bile le 4 kršitve, je glede na težo kršitev in glede na to, da so odnosi med strankama skrhani, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
model – obseg zaščite – funkcionalne oblikovne značilnosti - seznanjen uporabnik
Ne morejo se zaščititi le tiste značilnosti izgleda, ki so določene izključno z njegovo tehnično funkcijo, torej da je določena oblika izdelka ali dela izdelka edina (nenadomestljiva z drugačno obliko) in le takšna zagotavlja zahtevano funkcionalnost izdelka, ko torej tehnične značilnosti ne dopuščajo odmika od določene oblikovne izvedbe.
Seznanjen uporabnik je tisti potencialni kupec, na katerega meri imetnik pravice iz modela oz. oseba, ki je stalen uporabnik predmetov, ki so take vrste kot (izdelek, katerega oblikovne značilnosti so zaščitene kot) model. To je oseba, h kateri je model usmerjen in ki je seznanjena s tem, kaj je na trgu in kaj je bilo na trgu v nedavni preteklosti ter seznanjena s trendi izdelka. To je nekdo z bolj specifičnimi znanji o relevantnem trgu, kot na primer trgovec na drobno ali kaka druga oseba, ki trguje z relevantnim produktom.
Obseg zaščite modela, ki je relevanten za primerjanje celostnega vtisa modela in izdelka domnevnega kršitelja, je definiran z odločbo o registraciji modela. Od zaščitne strategije prijavitelja pa je odvisno, ali bo registriral model kot cel izdelek, domnevajoč da bo avtomatsko pokrival dele le-tega ali cel izdelek, pri čemer bo izrecno določil, za kateri del išče zaščito ali samo posamezne dele izdelka.
model - kršitev modela - nov videz izdelka – cestna ograja - tehnične značilnosti izdelka – ugovor poprejšnje uporabe odela – seznanjen uporabnik
Oblikovna značilnost je pogojena s tehnično funkcijo samo v tistem primeru, ko tehnične značilnosti ne dopuščajo odmika od določene oblikovane izvedbe.
Tretja oseba v postopku, v katerem nosilec pravice uveljavlja izključnost pravice (tožba zaradi kršitve pravic po 121. členu ZIL-1), ne more uspeti zgolj z ugovori glede dejstev, ki bi bili lahko podlaga ničnostnega zahtevka. Edini ugovor izven okvira vprašanja obstoja kršitve pravice v smislu 2. odst. 37. člena ZIL-1, s katerim bi tretja oseba lahko uspela, je ugovor poprejšnje uporabe modela iz 4. odst. 37. člena ZIL-1.
Kot seznanjenega uporabnika je potrebno šteti potencialnega kupca, na katerega meri imetnik pravice iz modela na ta način, da s svojim estetskim in vizuelnim učinkom vtisne v spomin videz izdelka in na ta način nanj deluje v smeri odločitve o nakupu tovrstnega izdelka. V tem je tudi ekonomska funkcija modela kot pravice. Kot seznanjenega uporabnika pa je potrebno šteti tistega potencialnega kupca, ki se po eni strani zaveda namembnosti posameznega izdelka, hkrati pa je sposoben zaznati distinktivni učinek posameznih oblikovnih značilnosti na videz izdelka.
ZPP člen 141, 141/3, 141/4, 142/5. ZIZ člen 42, 42/3.
fikcija vročitve – pomota v imenu
Ko je sodišče na pošiljki kot naslovnika opredelilo toženo stranko z imenom, ki vsebuje polno ime, kot je navedeno v sodnem registru, zgolj zamenjava dveh črk v opredelitvi kratice, ki je sestavni del imena, ne predstavlja takega odmika od registriranega imena, ki bi ustvarjal vtis, da gre za drug pravni subjekt in ne za toženo stranko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0007539
URS člen 26. ZGD člen 232, 232/2. ZOR člen 155, 18, 18/2, 154.
neposlovna odškodninska obveznost države – odškodninska odgovornost države - pridobitev lastninske pravice na delnici - vpis novega imetnika delnic v delniško knjigo
Tožeča stranka mora že v tožbeni trditveni podlagi (ki jo sicer lahko dopolni v pravočasno vloženih pripravljalnih vlogah) navesti vsa pravno odločilna dejstva, iz katerih izhaja materialnopravna posledica odškodninske odgovornosti po 26. členu Ustave. Šele, če iz njenih trditev izhaja materialnopravna posledica, lahko sodišče njenemu zahtevku ugodi (sklepčnost tožbenega zahtevka).
Tožeča stranka je postala lastnica delnic s podpisom pogodbe, saj za pridobitev lastninske pravice na delnici vpis novega imetnika delnic v delniško knjigo nima konstitutivnega, ampak le deklarativen učinek. Vpis v delniško knjigo ima pravni učinek le do družbe, saj pri imenskih delnicah velja za delničarja v razmerjih do družbe tisti, ki je kot delničar vpisan v delniško knjigo.
ZOR člen 210, 219, 210, 219. OZ člen 190, 198, 190, 198.
uporaba solastne stvari - uporabnina - dogovor o uporabi solastne stvari - neupravičena obogatitev
Dogovor o načinu izvrševanja solastnine je pravni posel in če je tožnik uporabljal sporne nepremičnine na podlagi tega spornega pravnega posla (s katerim plačilo uporabnine ni bilo dogovorjeno), tožbeni zahtevek ne more temeljiti na določbah neupravičene pridobitve, ne more biti verzijski zahtevek.
ugotovitev dedičev - zunajzakonska skupnost - zaslišanje domnevnih dedičev
V skladu s 162. členom ZD mora v zapuščinskem postopku sodišče med drugim ugotoviti, kdo so pokojnikovi zakoniti oz. oporočni dediči, v skladu s petim odstavkom 207. člena ZD pa lahko zapuščinsko sodišče, če dvomi, da bi bil tisti, ki zahteva dediščino na podlagi zakona, edini ali najbližji pokojnikov sorodnik, zasliši tudi osebe, za katere misli, da bi utegnile imeti enako ali močnejšo pravico do dediščine. Ena izmed glavnih nalog zapuščinskega postopka je tako ravno ugotovitev dedičev zapustnika in drugih oseb, ki jim gre kaka pravica iz zapuščine, med katere se nato (na podlagi zakona ali na podlagi oporoke) razdeli zapustnikova zapuščina.
Med dedinjama je prišlo do sklenitve dednega dogovora, ki je bil povzet v sklepu o dedovanju in ima zato moč sodne poravnave.
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. Tožena stranka je najpozneje z vročitvijo tožbe izvedela, da je po sklepu o dedovanju tožeča stranka aktivno legitimirana zahtevati dolg sedaj pokojnega kreditodajalca.
roki - naroki - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda stranke - zatrjevane napake sodišča
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamude stranke. Napak, za katere stranke trdi, da jih je zagrešilo sodišče prve stopnje, ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje.
gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost
Temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu (paragraf 418 ODZ) je okoliščina, da je bil graditelj v dobri veri, da torej ni vedel, da gradi na tujem svetu. Ugotovitev sodišča, da je pravni prednik tožnika za gradnjo hiše pridobil lastnikovo soglasje ter da je bilo tako pravnim prednikom kot samemu tožniku znano, da je zemljiški knjigi kot lastnik zemljišča vpisan nekdo drug, izključuje njihovo dobrovernost.
V primeru, ko lastnik zgradbe in lastnik zemljišča nista ista, z dnem uveljavitve SPZ zgradba postane del zemljišča, lastnik zgradbe pa pridobi stavbno pravico (2. odst. 271. čl. SPZ). Glede na to, da tožnik ni postavil temu ustreznega zahtevka, navedena pravna podlaga ne pride v poštev.
alternativni način izvršitve kazni zapora - delo v korist humanitarnih organizacij - objektivne in subjektivne okoliščine storilca
Odločanje po četrtem odstavku 86. člena KZ-1 (prej po četrtem odstavku 107. člena KZ) je sestavljeno iz dveh delov. V prvem sodišče odloča, ali naj se izrečena kazen zapora sploh nadomesti z delom v splošno korist, v drugem delu pa, ali so na obsojenčevi strani izpolnjeni objektivni in subjektivni pogoji za določeno obliko nadomestitve.
Zaradi splošnosti zgornje zakonske določbe je prekrivanje navedenih okoliščin z nekaterimi okoliščinami, ki jih sodišče mora upoštevati pri odmeri kazni (drugi odstavek 49. člena KZ-1) neizogibno, s tem da je treba pri njeni uporabi paziti na zakonski namen in predvsem na prepoved iz 31. člena Ustave R Slovenije.
ZGD člen 134, 136, 139, 394, 134, 136, 139, 394. ZSReg člen 8, 8. ZIZ člen 25, 38, 38/5, 38/6, 25, 38, 38/5, 38/6. ZGD-1 člen 133, 135, 138, 425, 133, 135, 138, 425.
izvršilni stroški dolžnika - neutemeljeno povzročeni stroški - sodni register - izbris komanditne družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - komanditist - publicitetno načelo
Ker dejstvo, da prva dolžnica za obveznosti družbe ne odgovarja, izhaja iz sodnega registra, se upnica ne bi mogla sklicevati, da za to ni vedela (8. člen ZSReg), pravno nepomembno pa je sklicevanje na stanje sodnega registra, češ da izjava o izstopu iz družbe ni bila nikjer javno evidentirana. Iz navedenih razlogov je upnica dolžnici neutemeljeno povzročila stroške ugovornega postopka.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - superficies solo cedit - priposestvovanje
Osnovni pogoj za uporabo pravnega pravila paragrafa 418 ODZ je, da je graditelj v dobri veri, da torej ne ve, da gradi na tujem svetu. Če se sklicuje na dogovor, originarne pridobitve ni. Lastninska pravica na podlagi dogovora (pogodbe) se pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Tisti, ki je vedel, da gradi na tujem zemljišču, ne more postati dobroveren, čeprav se lastnik gradnji ni uprl.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 261, 261/1, 261/3. ZPP člen 254. ZVZD člen 33, 33/2, 33/4. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 16, 16/2. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu pri ročnem premeščanju bremen člen 8, 8/1.
invalidnost - kategorija invalidnosti
Tožnica je bila glede na ugotovljene zdravstvene težave do izdaje dokončne odločbe tožene stranke sposobna opravljati svoje delo brez omejitev v polnem delovnem času in pri njej invalidnost ni podana.
KZ člen 254, 254/1, 254/3, 254, 254/1, 254/3. ZKP člen 283, 283.
obtožnica - ugovor zoper obtožnico - namen ugovornega postopka - predmet presoje
Predmet presoje v t.i. ugovornem postopku ni dejansko stanje, temveč stanje stvari, ki je v posameznem primeru lahko (formalno ali vsebinsko) takšno, da bodisi opravičuje ali ne opravičuje vložitve obtožnice.
Pravdna sodišča so pristojna za odločanje o predlogih in zahtevkih strank, ne pa za nudenje nasvetov ali celo sestavo zahtevkov, o katerih odločajo. Za nudenje strokovnih pravnih nasvetov so usposobljeni predvsem odvetniki. Prava neuko stranko je dolžno sodišče opozoriti le na procesne pravice, ki jih zaradi nevednosti ne uporablja (12. čl. ZPP).
V kolikor je upnik po sodišču napoten, naj svojo prijavljeno terjatev uveljavlja v pravdnem postopku, in če takšno tožbo vloži v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe o napotitvi na pravdo, se šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že z vložitvijo premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku (390. člen ZPP).
Pobotni ugovor ni nasprotni tožbeni zahtevek in ga zato v stroškovnem smislu, v skladu s prevladujočo sodno prakso, tudi ni mogoče obravnavati pri ugotavljanju deleža pravdnega uspeha.
predlagalni delikt – nadaljevanje postopka v primeru oškodovančeve smrti – umik predloga za pregon
Če oškodovanec, ki ni stranka, umre med kazenskim postopkom, ki se vodi za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na njegov predlog, to ni ovira za nadaljevanje postopka po obtožbi državnega tožilca, razen če po smrti oškodovanca katerakoli oseba iz 55. čl. ZKP umakne predlog za pregon, kar ima za posledico ustavitev kazenskega postopka oziroma izdajo zavrnilne sodbe. Upravičenci za umik predloga za pregon po smrti oškodovanca pa so taksativno našteti v 55. čl. ZKP, njihov krog pa je ožji od kroga upravičencev, ki se smejo pritožiti v korist obdolženca.