deljena odgovornost - fizični napad - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - telesne bolečine - strah - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Pri presoji pravilnosti odmerjene odškodnine je treba presojati tudi primernost skupne odmere pravične denarne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - nova preživninska obveznost - razpravno načelo v zakonskih sporih – razpravno načelo v postopkih iz razmerij med starši in otroki - pritožbene novote v zakonskih sporih – pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki
V postopkih iz razmerij med starši in otroki velja razpravno načelo, vendar je v tovrstnih sporih manj izraženo. Tožnici sta v izogib obsežnemu navajanju, katere so njune potrebe in koliko znašajo mesečno, predložili podrobna seznama njunih potreb. S takšnim ravnanjem sta zadostili trditvenemu bremenu.
invalid III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – samozaposleni
Ker je bila tožnica na dan, ko je bila pri njej ugotovljena invalidnost III. kategorije zaradi posledic bolezni, zavarovana kot samozaposlena, iz naslova invalidnosti ne more pridobiti pravice do premestitve na drugo ustrezno delo.
Mini viličar ni nevarna stvar, podana pa je krivdna odgovornost, ker njegova ročka ni bila puščena v takšnem položaju, ki bi preprečevala znatno možnost nastanka poškodb za osebe, ki niso poučene o njegovem delovanju.
ZOR člen 16, 154, 154/1, 190, 206, 206, 16, 154, 154/1, 190. ZPP člen 285, 286, 285, 286.
pravno relevantna vzročna zveza - popolna odškodnina - materialno procesno vodstvo - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pritožbena novota
V skladu z zakonom je oškodovanec upravičen do povrnitve celotne odškodnine (190. člen ZOR), torej tudi do povrnitve stroškov, ki jih je imel z ukrepi za preprečevanje nadaljnje škode. Vendar pa morajo biti oškodovančevi ukrepi vsaj teoretično sposobni preprečiti nadaljnjo škodo, ki izvira oziroma je v vzročni zvezi z ugotovljenimi nedopustnimi ravnanji oškodovalca, kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno.
OZ člen 340, 341, 341/1, 352, 352/1, 340, 341, 341/1, 352, 352/1.
zastaranje - pretrganje zastaranja
Delno plačilo odškodnine tožniku s strani zavarovalnice, pri kateri je bilo proti odgovornosti zavarovano vozilo, ki je prometno nesrečo povzročilo, ne pretrga zastaranja terjatve tožnika nasproti toženi stranki. Ne gre za pripoznavo in s tem do pretrganja zastaranja s poravnalno ponudbo pooblaščenke tožene stranke.
zastaranje odškodninske terjatve - plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča – neupravičena pridobitev – lokacijsko dovoljenje
Ob ugotovitvi, da je tožeči stranki škoda s plačilom odškodnine nastala v letu 1992, tožbo pa je vložila v letu 2005, je ne glede na dejstvo, kdaj naj bi izvedela za škodo in tistega, ki jo je povzročil, zaključek sodišča prve stopnje o zastaranju odškodninske terjatve, materialnopravno pravilen.
V konkretnem primeru se lokacijsko dovoljenje ni izteklo, pač pa je bila zahteva tožeče stranke za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrnjena. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila v ponovljenem postopku kot razlog za zavrnitev izdaje lokacijskega dovoljenja navedena ugotovitev, da vse parcele niso več v lasti tožeče stranke. Zato po oceni pritožbenega sodišča niso bili izpolnjeni pogoji za vračilo odškodnine po 15. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih in zato te pravice sodišče prve stopnje tožeči stranki pravilno ni priznalo.
OZ člen 239, 239/1, 239/2, 243, 243/1, 239, 239/1, 239/2, 243, 243/1.
kršitev pogodbenih obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - škoda - zmanjšanje vrednosti nepremičnine
Toženec je s tem, ko je po sklenitvi pogodbe povečal število stanovanjskih enot v soseski, kršil kupoprodajno pogodbo, in sicer da bo soseska zgrajena in urejena v skladu z enotnim dovoljenjem za gradnjo. Tožnik je kršil pogodbene obveznosti, kar je predpostavka za obstoj poslovne odškodninske odgovornosti.
Višina škode ni zgolj rezultat računske operacije.
V primeru podanega ugovora v pobot ugovarjane terjatve s strani tožene stranke mora imeti sodba tridelni izrek. V prvem delu sodišče ugotovi, da obstoji terjatev tožeče stranke in njeno višino, v drugem delu, do katere višine obstoji nasprotna terjatev toženca, in v tretjem delu sodišče prve stopnje opravi kompenzacijo. V presežku mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti ali mu deloma ugoditi, odvisno od tega, v kakšni višini obe terjatvi konkurirata. Zapis obstoja ugotovitve tožnikove terjatve v primeru v pobot ugovarjane terjatve torej ne pomeni, da je sodišče odločilo mimo postavljenega zahtevka.
odškodninska odgovornost države - trofejno orožje - izročitev pištole
Država, ki je prvotožencu podarila pištolo za zasluge v osamosvojitveni vojni, ne odgovarja za škodo, ki je nastala, ko je prvotoženec s to pištolo ustrelil tožnika. V času daritve navzven zaznavne okoliščine niso bile takšne, da bi tožnik v dar ne smel prejeti trofejnega orožja.
Preživnina za mladoletnega otroka se določi v denarju, zato ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da ima oče, razen preživnine, še druge izdatke za otroka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Ker je tožena stranka v sodnem postopku dokazala, da so bile potrebe po delu začasno povečane, saj je začela s proizvodnjo novih izdelkov in je zato potrebovala razvoj novih tehnologij, je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito.
Tožnik v delu, ki se nanaša na sklenitev zakupne pogodbe, ni postavil določnega zahtevka, saj bi moral v tožbenem predlogu natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Opredelitev zahtevka ne sme puščati nobenih dvomov, kakšna obveznost je dolgovana oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepanja o tem, kakšna obveznost ustreza temu zahtevku. Pri takšni tožbi je nujno, da tožnik željeno izjavo volje (vsebino pogodbe, ki naj jo sklene) v celoti in izrecno povzame v tožbeni predlog, saj ni dovolj, da le navede, da zahteva „sklenitev zakupne pogodbe v skladu s pogoji ponudbe“. Celovita navedba vseh elementov pogodbe je pri takšni tožbi nujna, saj se bo v skladu z določbo 238. čl. ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določnem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena s pravnomočnostjo sodbe in bo izrek sodbe nadomestil pogodbo.
formalni pogoji za glavni vpis v zemljiško knjigo - identifikacijski znak nepremičnine
ZZK-1 ne vsebuje prehodnih določb, ki bi vprašanje identifikacijskega znaka urejala drugače za listine, ki so bile sestavljene pred uveljavitvijo ZZK-1. Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru. Če takšnih podatkov listina, ki jo je predlagatelj predložil za vpis, ne vsebuje, za zadovoljitev vpisa niso izpolnjeni vsi formalni pogoji.
Tako kot so nezakoniti dokazi vsi predmeti, ki se najdejo pri nezakonito opravljeni hišni preiskavi, so nezakonit dokaz tudi izpovedi tistih oseb, do katerih policija pride pri opravljanju nezakonite hišne preiskave. Drugi odstavek 18. člena ZKP določa, da se sodna odločba ne sme opirati na nezakonite in protiustavne dokaze, pa tudi ne na dokaze, pridobljene na podlagi teh dokazov. Ta določba uvaja t.i. doktrino sadežev zastrupljenega drevesa, ki pomeni širitev izločitve ne samo na tiste dokaze, ki so bili neposredno pridobljeni na nezakonit ali protiustaven način, temveč tudi na dokaze, ki so pridobljeni na podlagi vednosti o teh, nezakonitih ali protiustavnih dokazih.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-2, 18, 18/1, 18/3, 4, 4/2, 4/2-2, 18, 18/1, 18/3. ZNP člen 35, 35/2, 119, 126.
stroški postopka - stroški sodnih taks
Skupne stroške postopka predstavljajo tudi sodne takse za predlog in sklep, zato tudi te stroške v skladu z določbo člena 126 ZNP trpijo udeleženci v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev (načelno pravne mnenje, VS RS 22.12.1992, poročilo VS RS 2/92, stran 23).
S predlogom za delitev stvari po 119. členu ZNP, pa čeprav je v njem predlagana civilna delitev, ni uveljavljana denarna terjatev. Iz tega sledi, da je potrebno taksne obveznosti v postopku za delitev stvari, če tekom postopka ne pride do spremembe vrednosti zahtevka oziroma predmeta, izračunavati na podlagi ocene vrednosti predmeta, ki se deli.
Stranka mora separatne stroške po členu 156 ZPP v skladu členom 163/3 ZPP priglasiti najkasneje do konca obravnave, saj sodišče na te stroške ne pazi po uradni dolžnosti brez predloga strank.
sporazum o prestopu igralca v klub – realizirana pogodba – napake volje – neveljavna pravna podlaga – neupravičena obogatitev
Sporazum predstavlja pravno podlago obveznosti drugega tožnika in dokler je sporazum veljaven, zgolj sklicevanje na pravila KZS, po katerih naj za prestop dejansko ne bi bilo treba plačati odškodnine, ne zadošča za ugotovitev, da je odpadla pravna podlaga posla in da je zato utemeljen zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da sporazum ni ničen. Registrski pravilnik KZS, na katerega se sklicuje drugi tožnik, namreč ne določa ničnosti odškodninskim klavzulam v obstoječih pogodbah.
Ker torej pravna podlaga sporazuma obstaja in ni prenehala, je sodišče prve stopnje zahtevek drugega tožnika za plačilo 7.012,95 EUR pravilno zavrnilo.