Ker pridobitelj pravic na podlagi pravnega posla (na primer kupec), ki obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila iztožuje, ne more (in ne sme) biti priviligiran (v ugodnejšem položaju) kot pridobitelj (kupec) nepremičnine, ki mu je oseba (prodajalec) z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom dovolila vknjižbo, mora za utemeljenost zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine po 5. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1 pridobitelj pravic kot tožnik poleg drugega trditi in dokazati tudi plačilo davka ter (listinsko) izpolnitev pogojev po posebnih predpisih. Nobene razumne podlage namreč ni za to, da pridobitelju v primeru spora navedenih kogentnih zakonskih obveznosti ne bi bilo potrebno trditi in dokazati kot dejanske podlage zahtevka v takem primeru. Navedeno pa hkrati pomeni, da v primeru neobstoja pisne oblike pogodbe, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, realizacija (izpolnitev pogodbenih obveznosti) ne more nadomestiti manjkajoče oblike.
izvršilni naslov - izpolnitev obveznosti - zamuda upnika
Če izvršilni naslov, ki je podlaga predlagani in dovoljeni izvršbi, upniku ne nalaga nobene obveznosti oz. dolžnega ravnanja za izpolnitev dolžnikove obveznosti, potem pri izpolnitvi dolžnikove obveznosti upnik ne more povzročiti dolžnikove zamude.
ZDKG člen 1, 7, 11, 13, 1, 7, 11, 13. ZPP člen 356, 356.
dedovanje zaščitene kmetije
Sodišče prve stopnje ni presojalo vseh zakonskih pogojev za dedovanje zaščitene kmetije in je bilo zato potrebno sklep razveljaviti in vrniti zadevo v nov postopek.
zavrženje tožbe - pooblastilo odvetniku - predložitev pooblastila - odločba o brezplačni pravni pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o bpp
Če odvetnik ob vložitvi tožbe ne predloži pooblastila, se tožba zavrže. Nič drugače ni, če odvetnik stranko zastopa na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči. Ob vložitvi tožbe bi morala biti predložena vsaj odločba, na katero se stranka sklicuje, sploh če je ni izdalo sodišče, pri katerem je tožba vložena.
OZ člen 340, 341, 341/1, 352, 352/1, 340, 341, 341/1, 352, 352/1.
zastaranje - pretrganje zastaranja
Delno plačilo odškodnine tožniku s strani zavarovalnice, pri kateri je bilo proti odgovornosti zavarovano vozilo, ki je prometno nesrečo povzročilo, ne pretrga zastaranja terjatve tožnika nasproti toženi stranki. Ne gre za pripoznavo in s tem do pretrganja zastaranja s poravnalno ponudbo pooblaščenke tožene stranke.
ZZZDR člen 51, 59, 51, 59. ZD člen 212, 213, 212, 213. SPZ člen 11, 11.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Manj verjetna je pravica vdove, ki trdi, da polovico sporne nepremičnine ne spada v zapuščino, ker je skupno premoženje nje in zapustnika, saj je kot zemljiškoknjižni lastnik v zemljiški knjigi vpisan zapustnik.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zmotna uporaba materialnega prava
Revizijsko sodišče je sodbo pritožbenega sodišča razveljavilo, ker je to prvič ugotavljalo dejstva, o katerih se stranka ni mogla izjasniti. Tak procesni položaj tudi pritožbenemu sodišču narekuje razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
deljena odgovornost - fizični napad - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - telesne bolečine - strah - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Pri presoji pravilnosti odmerjene odškodnine je treba presojati tudi primernost skupne odmere pravične denarne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - nova preživninska obveznost - razpravno načelo v zakonskih sporih – razpravno načelo v postopkih iz razmerij med starši in otroki - pritožbene novote v zakonskih sporih – pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki
V postopkih iz razmerij med starši in otroki velja razpravno načelo, vendar je v tovrstnih sporih manj izraženo. Tožnici sta v izogib obsežnemu navajanju, katere so njune potrebe in koliko znašajo mesečno, predložili podrobna seznama njunih potreb. S takšnim ravnanjem sta zadostili trditvenemu bremenu.
Ker delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesec, je tožnik, ki se je po prenehanju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu brez prekinitve zaposlil pri toženi stranki, že od prvega dne nove zaposlitve imel pravico do izrabe letnega dopusta in pravico do regresa za letni dopust.
Toženec v Republiki Sloveniji nima bivališča, imel pa je še po vložitvi tožbe stalno bivališče v Ljubljani, torej na naslovu, s katerega se je pošta vračala z oznako "preseljen". Sodišče ni dolžno in ne more sprožiti ustreznega upravnega postopka, v katerem bi se ugotavljalo, ali toženec dejansko prebiva na naslovu, na katerem je imel prijavljeno stalno prebivališče, ali pa je morebiti prišlo do spremembe bivališča, ki ga toženec ni pravilno prijavil glede na določbe Zakona o prijavi prebivališča.
odškodnina - prometna nesreča - nalet medveda - višina odškodnine - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - stroški postopka - začetek teka zamudnih obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo - povrnitev stroškov za izdelavo odškodninskega zahtevka pred pravdo
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Do stroškov za izdelavo odškodninskega zahtevka pred pravdo bi bila tožeča stranka upravičena le v primeru, če bi ga naslovila na stranko, ki je v odškodninski pravdi tudi pasivno legitimirana.
Ker toženec ni posredno ali neposredno motil služnostne pravice tožnika, niti mu motilno dejanje ne prinaša nikakršnih koristi, saj ni lastnik služečega zemljišča, niti nima kakšnega (samostojnega) pravnega naslova za izvrševanje posesti na služečem zemljišču (npr. najemne pogodbe), je ugovor pasivne legitimacije utemeljen.
ZOR člen 501, 502, ZPP člen 5, 99, 115, 115/1, 137, 137/1, 261, 261/2, 337, 337/1, 339/2-8.
garancija za brezhibno delovanje stvari – načelo kontradiktornosti – zaslišanje stranke – preložitev naroka – preklic pooblastila odvetniku – vročanje pisanj
Pravna pravila o garanciji za brezhibno delovanje stvari vzpostavljajo neposredno pravno razmerje med proizvajalci (tudi prodajalci) in kupci. Bistvena je zaveza proizvajalca, da zagotovi brezhibno delovanje stvari v garancijskem roku. Če stvari ni več, je ni mogoče popravljati.
Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja zanjo njemu, če ni v zakonu določeno drugače.
Dokler sodišče o preklicu oziroma odpovedi pooblastila pooblaščencu ni obveščeno, zanj ne učinkuje oziroma ga ne more upoštevati. Sodna pisanja za stranko še vedno vroča pooblaščencu.
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je potrebna ekvivalenca dajatev, tako v primeru odmene, ki jo delodajalec zagotavlja delavcu za spoštovanje konkurenčne prepovedi, kot v primeru dogovorjene odškodnine v primeru kršitve te prepovedi. Pri tem pa je zmotno odločilo, da v primeru, ko sta navedeni dajatvi očitno neuravnoteženi, to predstavlja ničnost teh določb, ki ima za posledico, da te določbe sploh ne veljajo in tako tudi delodajalec delavcu ni dolžan plačati odškodnine, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi. Takšno stališče bi bilo pravilno v primeru, da bi tožena stranka od tožnika zahtevala plačilo odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule, ki je bila določena v pretirani višini in ne obratno, da tožena stranka svojemu delavcu ni dolžna izplačati dogovorjene odškodnine za spoštovanje konkurenčne prepovedi. Tožena stranka je tako dolžna izpolniti pogodbeno dogovorjeno obveznost, in sicer tožniku izplačati odškodnino za spoštovanje konkurenčne prepovedi.
plačilo odvetniških storitev – preklic pooblastila – odstop od pogodbe – dogovor o odloženem plačilu
Tožena stranka je s tem, ko je odvetniku preklicala pooblastilo, odstopila od mandatne pogodbe. Dogovor, da bo odvetnik za opravljeno delo prejel plačilo šele po končanem postopku, v katerem je zastopal stranko, je zato prenehal veljati in tožena stranka z ugovorom o odloženem plačilu ne more uspeti.
zakonske zamudne obresti - tek zamudnih obresti - ne ultra alterum tantum
Zakonske zamudne obresti od terjatev, od katerih so te začele teči do 15.3.2002, nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico.
S poroštveno izjavo se porok drugi strani, to je upniku, neodplačno zaveže, da bo jamčil za tujo obveznost. Namen določbe 998. člena ZOR je v tem, da poroka posebej varuje. Sodišče je na podlagi vsebine poroštvene izjave pravilno zaključilo, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, tudi teže in pomena posledic njegove zaveze. Bistveni elementi obveznosti, za katero daje porok svoje osebno jamstvo, so višina obveznosti, njena zapadlost in obresti.