ZOR člen 16, 154, 154/1, 190, 206, 206, 16, 154, 154/1, 190. ZPP člen 285, 286, 285, 286.
pravno relevantna vzročna zveza - popolna odškodnina - materialno procesno vodstvo - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pritožbena novota
V skladu z zakonom je oškodovanec upravičen do povrnitve celotne odškodnine (190. člen ZOR), torej tudi do povrnitve stroškov, ki jih je imel z ukrepi za preprečevanje nadaljnje škode. Vendar pa morajo biti oškodovančevi ukrepi vsaj teoretično sposobni preprečiti nadaljnjo škodo, ki izvira oziroma je v vzročni zvezi z ugotovljenimi nedopustnimi ravnanji oškodovalca, kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno.
Za presojo veljavnosti kupoprodajne pogodbe v smislu 88. čl. ZDen je pravno odločilno vprašanje, na podlagi katerega predpisa je bilo pravno formalno in dejansko podržavljeno premoženje.
Preživnina za mladoletnega otroka se določi v denarju, zato ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da ima oče, razen preživnine, še druge izdatke za otroka.
plačilo odvetniških storitev – preklic pooblastila – odstop od pogodbe – dogovor o odloženem plačilu
Tožena stranka je s tem, ko je odvetniku preklicala pooblastilo, odstopila od mandatne pogodbe. Dogovor, da bo odvetnik za opravljeno delo prejel plačilo šele po končanem postopku, v katerem je zastopal stranko, je zato prenehal veljati in tožena stranka z ugovorom o odloženem plačilu ne more uspeti.
prodaja tuje stvari - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Prodaja tuje stvari brez pooblastila lastnika ni nedopusten pravni posel, zato lahko kupec od prodajalca zahteva realizacijo pogodbe. Če do realizacije ne pride, začne zastaralni rok za že plačane obroke kupnine teči od takrat, ko je kupec izvedel za okoliščine, zaradi katerih pravnega posla ni mogoče realizirati, in ne že od same izročitve obrokov kupnine prodajalcu.
Ustaljena sodna praksa je zavzela jasno stališče, da ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, ki pa je pasiven, velja pravilo, da kljub nedospelosti terjatve (zaradi neizražene zahteve, opomina, itd.) njeno zastaranje začne teče po preteku primernega roka.
Z dnem uveljavitve ZSKZ (11.3.1993) so kmetijska zemljišča, ki niso bila olastninjena po drugih zakonih, postala last Republike Slovenije. Vknjižba pravic se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice, katere vknjižba se predlaga (3. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1). Za ugotovitev obstoja pravice je zato vedno pasivno legitimirana oseba, ki je vknjižena kot lastnik v zemljiški knjigi (zemljiškoknjižni lastnik), to pa je v obravnavanem primeru Republika Slovenija in ne tožena stranka. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS sicer res upravlja in razpolaga s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, ki so last RS, v postopku ugotavljanja lastninske pravice pa ni stvarno legitimiran.
odkup stanovanja – pravočasna zahteva za odkup stanovanja
Zahtevo za odkup stanovanja je bilo potrebno vložiti v prekluzivnem roku 2 let od uveljavitve SZ (123. čl. SZ), torej v obdobju od 19.10.1991 do 19.10.1993. Na stanovanju, ki je bilo v denacionalizacijskem postopku, je lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice uveljavljal pravico do nakupa stanovanja 1 leto po tem, ko je bilo stanovanje vrnjeno upravičencu do denacionalizacije (2. odst. 125. čl. SZ). Šele novela tega zakona, ki je stopila v veljavo 7.5.1994, je prinesla spremembe, tako da lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice za stanovanja, za katera ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo oz. je bil zahtevek za denacionalizacijo zavrnjen pred uveljavitvijo tega zakona, v šestih mesecih od dneva uveljavitve zakona zahteval odkup stanovanja, sicer pa v šestih mesecih od pravnomočne zavrnitve zahtevka za denacionalizacijo. Po tem ko je bilo stanovanje vrnjeno upravičencu do denacionalizacije oziroma po končanem zapuščinskem postopku, pa je lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice na takem stanovanju uveljavljal pravico do nakupa stanovanja na način, določen v tem poglavju zakona.
OZ člen 340, 341, 341/1, 352, 352/1, 340, 341, 341/1, 352, 352/1.
zastaranje - pretrganje zastaranja
Delno plačilo odškodnine tožniku s strani zavarovalnice, pri kateri je bilo proti odgovornosti zavarovano vozilo, ki je prometno nesrečo povzročilo, ne pretrga zastaranja terjatve tožnika nasproti toženi stranki. Ne gre za pripoznavo in s tem do pretrganja zastaranja s poravnalno ponudbo pooblaščenke tožene stranke.
nujna pot - višina denarnega nadomestila za nujno pot - merila za določanje denarnega nadomestila za nujno pot
Pravnorelevantna merila za določanje denarnega nadomestila so po sodni praksi poleg škode, ki nastaja za obremenjeno nepremičnino, in zmanjšanja vrednosti obremenjene nepremičnine tudi število subjektov, ki uporabljajo takšno pot.
Sodišče s sodbo odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa tudi o nečem, kar ni zaobseženo v tožbenem zahtevku, pa četudi so o tem v tožbi podane navedbe.
Upravnik nima pravice terjati izpolnitev v zvezi s stroški upravljanja, četudi je stanovanje v solasti, od vsakega solastnika za celo stanovanje (solidarna odgovornost solastnikov).
Upravnik ni aktivno legitimiran za vtoževanje sredstev rezervnega sklada, če iz pogodbe o upravljanju ne izhaja pooblastilo za to. Četudi bi upravnik v rezervni sklad vplačal sredstva, ki jih je bila dolžna plačati tožena stranka, s tem ni plačala nekaj namesto tožene stranke. V rezervni sklad vplačana sredstva so sredstva tistih, ki jih v ta namen vplačajo, le namensko so izločena na poseben račun.
ZPP člen 81, 81/5, 187, 81, 81/5, 187. SPZ člen 66, 66/3, 66, 66/3.
enotno in nujno sosporništvo - solastniki - solastniški delež
Odločitev o zahtevku tožeče stranke, tudi če bi bila sprejeta samo zoper enega od tožencev glede njegovega solastniškega deleža, ne bi v ničemer posegla v solastniški delež drugega oziroma drugih solastnikov nepremičnine.
Dedič od zapuščinskega sodišča ne more zahtevati, da mu s sklepom o dedovanju kot njegov dedni delež dodeli točno določeni del nepremičnine, ker sklep o dedovanju ne obsega fizične delitve zapuščine v naravi, razen, če se dediči med postopkom o tem sporazumejo (214. člen ZD).
ZD člen 214, 214/2, 214/3, 214, 214/2, 214/3. ZPP člen 365, 365/1, 365, 365/1.
sklep o dedovanju - dopolnilni sklep - sporazum o delitvi zapuščine - dedni dogovor - delitev zapuščine - nedovoljena pritožba
Ker je predmet izpodbijanja s pritožbo lahko le sodna odločitev, v izpodbijanem sklepu vsebovani dedni dogovor pa ni sodna odločitev, je pritožba nedovoljena.
Tožena stranka je tožniku na podlagi ugotovitve o obstoju varnostnega zadržka, utemeljeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, saj je tožnik sam priznal, da je toženi stranki predložil spričevalo, ki ga je ponaredil.