Upnik je s predložitvijo potrdila računa Okrožnega sodišča v Kopru o plačilu sodne takse izkazal, da je izpolnil zakonsko obveznost plačila sodne takse iz 1. člena ZST-1. Tudi pri sodišču vplačana sredstva se stečejo v proračun Republike Slovenije, zato ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je pri sodišču vplačana sodna taksa poravnana na račun napačnega prejemnika. Dejstvo, da sodne takse upnik ni plačal na izrecno predpisan način (na posebno sklicno številko), pa v predmetnem primeru ne sme iti v škodo upnika, saj na posledico nepravilnega načina plačila ni bi opozorjen, prav tako pa ga na to ni opozorilo Okrožno sodišče v Kopru.
izvršilni naslov - izpolnitev obveznosti - zamuda upnika
Če izvršilni naslov, ki je podlaga predlagani in dovoljeni izvršbi, upniku ne nalaga nobene obveznosti oz. dolžnega ravnanja za izpolnitev dolžnikove obveznosti, potem pri izpolnitvi dolžnikove obveznosti upnik ne more povzročiti dolžnikove zamude.
SPZ člen 28, 43, 44, 45. ODZ paragraf 1468, 1500. Načelno pravno mnenje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4.4.1960.
priposestvovanje - posest - dejanska oblast - računanje dobe - omejitev priposestvovanja - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Za odločitev uporabe ustreznega predpisa, ki ureja pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, je pomembno, kdaj je začel teči rok, potreben za priposestvovanje.
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja je potrebna dobroverna posest, ki je trajala vsaj dvajset let. Priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v posest, končala pa se je z iztekom zadnjega dne te dobe. V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so posestni predniki imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki.
Institut omejitve priposestvovanja se nanaša na varstvo dobrovernega tretjega, ki je nepremičnino dobil v posest na podlagi pravnega posla, saj se z načelom zaupanja v zemljiško knjigo skuša doseči varovanje zaupanja v pravni promet. V obravnavani zadevi pa toženke niso pridobile lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi, pač pa na podlagi dedovanja.
Priposestvovanje ni pravni naslov pridobitve lastninske pravice, do katere bi prišlo šele s pridobitnim načinom, ampak do priposestvovanja pride v trenutku, ko so za to izpolnjene vse predpostavke. Vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja zato ni pogojen s toženčevo voljo oziroma z njegovim razpolagalnim poslom, kot je to obvezno pri pravnoposlovnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Zato poseben dajatveni tožbeni zahtevek tožnika, po katerem naj mu toženke izstavijo ustrezno listino, ni potreben.
prodaja tuje stvari - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Prodaja tuje stvari brez pooblastila lastnika ni nedopusten pravni posel, zato lahko kupec od prodajalca zahteva realizacijo pogodbe. Če do realizacije ne pride, začne zastaralni rok za že plačane obroke kupnine teči od takrat, ko je kupec izvedel za okoliščine, zaradi katerih pravnega posla ni mogoče realizirati, in ne že od same izročitve obrokov kupnine prodajalcu.
Ugotavljanje poškodb na tožničinem avtomobilu in načina nastanka le-teh je služilo dokazovanju načina nastanka škodnega dogodka, s tem pa vzročne zveze med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem toženkinega zavarovanca in škodo, ki je zaradi tega nastala na tožničinem vozilu.
Tožnica bi zato morala poskrbeti, da se poškodbe na njenem vozilu, nenazadnje pa tudi na vozilu drugega udeleženca v prometni nezgodi, dovolj natančno ugotovijo.
Ker so ugotovitve izvedencev s področja raziskave prometnih nesreč objektivne in temeljijo na pravilih stroke in znanosti, jim je prvostopno sodišče utemeljeno pripisalo veliko težo in tudi z njunimi izsledki opravičilo svojo odločitev, da izpovedbi tožnice in priče N. o načinu nastanka obravnavane prometne nezgode ni sledilo.
Stopnic, ki so bile poškodovane le v manjšem obsegu (manj kot 1 % skupne površine hodne ploskve) in so bile dobro osvetljene, na eni strani pa je bila ograja, ni mogoče šteti za nevarno stvar.
Dolžnik zastavljene terjatve, ki je bil obveščen o njenem odstopu, lahko svojo obveznost veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, obstoj ali prenehanje zavarovane terjatve na to ne vpliva.
Zastavni dolžnik (odstopnik) ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevkov proti dolžniku zastavljene terjatve.
odškodninska odgovornost države - trofejno orožje - izročitev pištole
Država, ki je prvotožencu podarila pištolo za zasluge v osamosvojitveni vojni, ne odgovarja za škodo, ki je nastala, ko je prvotoženec s to pištolo ustrelil tožnika. V času daritve navzven zaznavne okoliščine niso bile takšne, da bi tožnik v dar ne smel prejeti trofejnega orožja.
ZOR člen 501, 502, ZPP člen 5, 99, 115, 115/1, 137, 137/1, 261, 261/2, 337, 337/1, 339/2-8.
garancija za brezhibno delovanje stvari – načelo kontradiktornosti – zaslišanje stranke – preložitev naroka – preklic pooblastila odvetniku – vročanje pisanj
Pravna pravila o garanciji za brezhibno delovanje stvari vzpostavljajo neposredno pravno razmerje med proizvajalci (tudi prodajalci) in kupci. Bistvena je zaveza proizvajalca, da zagotovi brezhibno delovanje stvari v garancijskem roku. Če stvari ni več, je ni mogoče popravljati.
Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja zanjo njemu, če ni v zakonu določeno drugače.
Dokler sodišče o preklicu oziroma odpovedi pooblastila pooblaščencu ni obveščeno, zanj ne učinkuje oziroma ga ne more upoštevati. Sodna pisanja za stranko še vedno vroča pooblaščencu.
ZOR člen 388, 392, 392/3, 388, 392, 392/3. ZPP člen 180, 191, 191/2, 180, 191, 191/2.
razširitev tožbe na novega toženca - tožba - sprememba tožbe - zastaranje - pretrganje zastaranja
Če novi toženec ne privoli v razširitev tožbe nanj, razširitev tožbe pa vsebuje vse sestavine tožbe ter tožnikov predlog, naj se v primeru, da se novi toženec ne bo strinjal z razširitvijo tožbe nanj, šteje razširitev tožbe kot novo tožbo, zoper novega toženca, se šteje takšna razširitev tožbe kot nova tožba zoper tega toženca.
Z vložitvijo tožbe se zastaranje pretrga (člen 388 ZOR) in začne znova teči šele od dneva, ko je spor končan (člen 392/3 ZOR). Tožnica je spremenila tožbo, vendar pa to na zastaranje ne vpliva, saj je tožnica spremenila tožbo le v tem, da je tožencema naložila plačilo dela (že s tožbo) vtoževanega zneska (namesto njej) zakoncema A.. Tožnica s spremembo tožbe ni zahtevala plačila novega denarnega zneska, kar bi lahko imelo za posledico zastaranje novega zahtevka.
ZOR člen 188, 188/1, 189, 189/1, 200, 188, 188/1, 189, 189/1, 200. ZKP člen 540, 540/1, 546, 546/2, 540, 540/1, 546, 546/2.
odškodnina zaradi neupravičene obsodbe - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - denarna odškodnina - duševne bolečine - neupravičen pripor - premoženjska škoda - renta - bodoča škoda - zamudne obresti
Tožnik je bil priprt in zaprt v skupnem trajanju 3 leta, 1 mesec in 6 dni. V času sojenja na prvi stopnji, to je maj 2008, je znašala povprečna neto plača 882,94 EUR. Tako se izkaže, da je tožnik v tej zadevi prejel 13,32 povprečnih plač. Ker so podobni primeri bistveno višji, je bilo treba prisojeno odškodnino 10.000,00 EUR zvišati kar za 5-krat, tako da sedaj znaša primerna odškodnina namesto 50.000,00 EUR oziroma zvišano za 40.000,00 EUR.
Kot je že večkrat izreklo Vrhovno sodišče, je pravna podlaga za različne oblike odškodnine za premoženjsko škodo zaradi neupravičene obsodbe določena sicer v ZOR, razen kolikor je določena v ZKP.
Tožnik v tožbi ne podaja trditev o protipravnem ravnanju toženke kot sodnice, niti o njeni zlorabi položaja. Navaja le nestrinjanje z odločbo, ki jo je izdalo sodišče, to pa ne pomeni protipravnega ravnanja sodnice. Protipravnega ravnanja sodnice ne predstavlja niti sprejeta dokazna ocena, zato kršitve pravičnosti, poštenosti in zakonitosti niso podane. Ker tožnik ni postavil trditev v zvezi z elementi odškodninske odgovornosti, ki spadajo v njegovo domeno, iz dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in tožba ni sklepčna.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimirana tudi oseba, katere pravice ne nepremičninah so bile prizadete, čeprav še ni bila vknjižena v zemljiški knjigi. Tožba zato ni nesklepčna, če tožeča stranka ne zatrjuje, da je bila pred vpisom toženih strank sama vpisana v zemljiški knjigi.
Če tožeča stranka zatrjuje svojo lastninsko pravico in kršenje njenih materialnopravnih pravic zaradi izvedene vknjižbe, mora biti iz trditvene podlage jasno, na katerih osnovah temelji njena lastninska pravica, sicer tožba ni sklepčna.
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je potrebna ekvivalenca dajatev, tako v primeru odmene, ki jo delodajalec zagotavlja delavcu za spoštovanje konkurenčne prepovedi, kot v primeru dogovorjene odškodnine v primeru kršitve te prepovedi. Pri tem pa je zmotno odločilo, da v primeru, ko sta navedeni dajatvi očitno neuravnoteženi, to predstavlja ničnost teh določb, ki ima za posledico, da te določbe sploh ne veljajo in tako tudi delodajalec delavcu ni dolžan plačati odškodnine, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi. Takšno stališče bi bilo pravilno v primeru, da bi tožena stranka od tožnika zahtevala plačilo odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule, ki je bila določena v pretirani višini in ne obratno, da tožena stranka svojemu delavcu ni dolžna izplačati dogovorjene odškodnine za spoštovanje konkurenčne prepovedi. Tožena stranka je tako dolžna izpolniti pogodbeno dogovorjeno obveznost, in sicer tožniku izplačati odškodnino za spoštovanje konkurenčne prepovedi.
Tako kot so nezakoniti dokazi vsi predmeti, ki se najdejo pri nezakonito opravljeni hišni preiskavi, so nezakonit dokaz tudi izpovedi tistih oseb, do katerih policija pride pri opravljanju nezakonite hišne preiskave. Drugi odstavek 18. člena ZKP določa, da se sodna odločba ne sme opirati na nezakonite in protiustavne dokaze, pa tudi ne na dokaze, pridobljene na podlagi teh dokazov. Ta določba uvaja t.i. doktrino sadežev zastrupljenega drevesa, ki pomeni širitev izločitve ne samo na tiste dokaze, ki so bili neposredno pridobljeni na nezakonit ali protiustaven način, temveč tudi na dokaze, ki so pridobljeni na podlagi vednosti o teh, nezakonitih ali protiustavnih dokazih.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-2, 18, 18/1, 18/3, 4, 4/2, 4/2-2, 18, 18/1, 18/3. ZNP člen 35, 35/2, 119, 126.
stroški postopka - stroški sodnih taks
Skupne stroške postopka predstavljajo tudi sodne takse za predlog in sklep, zato tudi te stroške v skladu z določbo člena 126 ZNP trpijo udeleženci v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev (načelno pravne mnenje, VS RS 22.12.1992, poročilo VS RS 2/92, stran 23).
S predlogom za delitev stvari po 119. členu ZNP, pa čeprav je v njem predlagana civilna delitev, ni uveljavljana denarna terjatev. Iz tega sledi, da je potrebno taksne obveznosti v postopku za delitev stvari, če tekom postopka ne pride do spremembe vrednosti zahtevka oziroma predmeta, izračunavati na podlagi ocene vrednosti predmeta, ki se deli.
Mini viličar ni nevarna stvar, podana pa je krivdna odgovornost, ker njegova ročka ni bila puščena v takšnem položaju, ki bi preprečevala znatno možnost nastanka poškodb za osebe, ki niso poučene o njegovem delovanju.