Cenitveno poročilo in njegova dopolnitev, v kateri cenilec odgovori na pripombe strank glede cenitve vrednosti nepremičnin in na katero stranke ne podajo več pripomb, je pravilna podlaga za ugotovitev vrednosti nepremičnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0007692
ZGD člen 6, 56, 416, 6, 56, 416. ZN člen 48, 48. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2. OZ člen 33, 33/2, 33, 33/2.
predpogodba - oblika - notarski zapis - prenos poslovnega deleža - zavrnitev pobotnega ugovora - spregled pravne osebnosti - nepopoln izrek o stroških - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - prekinitev postopka
Za predpogodbo, da ta ustvarja učinke, je določeno, da mora biti sklenjena v isti obliki, kot je predpisana za glavno pogodbo (2. odst. 33. člena OZ). To pomeni, da so predpostavke veljavnosti predpogodbe v zvezi z zahtevano obličnostjo enake tistim, ki jih je sicer ugotavljalo sodišče prve stopnje za sprejem ponudbe. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno ugotovilo, da je za pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža predpisano, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (416. člena ZGD). Ker pa med strankama sklenjena predpogodba ni bila sklenjena v tej obliki, ni mogla ustvariti pravno relevantnih obveznosti za pogodbenike in s tem zlasti ne za prvotoženo stranko. Ob povedanem pa sodišče druge stopnje še dodaja, da je v 48. členu ZN izrecno predpisano, da je pogodba, za katero se predpisuje notarska oblika, pa v tej obliki ni sklenjena, neveljavna. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru obličnost predpisana za veljavnost samega posla (pogodbe, formae ad solemnitatem). Da je temu tako, izhaja že iz dejstva, da 416. člen ZGD predpisuje obličnost notarskega zapisa kot najstrožje oblike notarske listine, to je pismenega dokumenta, ne le izdanega ampak tudi sestavljenega s sodelovanjem notarja, ki ima značaj javne listine. Že to pa tudi kaže, da je najstrožja obličnost v takem primeru določena zaradi javnega interesa. Tako se pokaže, da tudi če bi "krovno pogodbo" z dne 6.11.2002 presojali kot glavno pogodbo (in ne kot predpogodbo) o prenosu poslovnega deleža z zatrjevanim razveznim pogojem, bi taka pogodba morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
Zatrjevane nepravilnosti v pravdnem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov in napačnost izvršilnega naslova, ne predstavljajo razlogov, ki bi preprečevali izvršbo.
načelo kontradiktornosti - pravica do sodnega varstva - zavrnitev dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme
Zgolj zato, ker iz dokaza, ki ga je predlagala sama tožnica, izhaja zanjo neugodno dejansko stanje, sodišče ni dolžno izvajati nadaljnjih dokazov. Tožnici zato ni bila kršena pravica do kontradiktornega obravnavanja - in s tem tudi ne pravica do učinkovitega sodnega varstva - ko sodišče ni dopustilo izvedbe novih dokazov.
Upnik, ki je vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, zanjo pa obstaja taksna obveznost po II. odst. tar. št. 3 Zakona o sodnih taksah, je le-to dolžan plačati, prav tako pa tudi takso za opomin, ker taksa za pritožbo ni bila plačana ob nastanku taksne obveznosti.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/7, 38, 38/5, 38/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
izvršilni stroški - povrnitev stroškov - zahteva - rok - absolutna bistvena kršitev
Če v izreku izpodbijanega sklepa ni izrecno navedeno, katerih nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika sodišče ni priznalo, je pa to razvidno iz obrazložitve sodbe, s tem ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki II. odstavka 339. čl. ZPP.
Upnik mora povračilo stroškov zahtevati takoj, ko mu ti nastanejo in je znana tudi njihova višina (ko sta torej kumulativno izpolnjeni obe navedeni predpostavki), ne pa kadar koli do izteka tridesetdnevnega roka po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku.
ZGD člen 1, 1/7, 5, 5/1, 1, 1/7, 5, 5/1. ZPPSL člen 104, 104/4, 111, 104, 104/4, 111.
izvršilni postopek zoper fizično osebo - stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom posameznikom - enotnost osebnega in podjetniškega premoženja - prekinitev izvršilnega postopka
V obravnavani izvršilni zadevi je treba izhajati iz v pravnem redu uveljavljene enotnosti premoženja fizične osebe in premoženja iste osebe kot nosilca dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika (razen tistega, ki je iz izvršbe v vsakem primeru izločeno).
prenos kmetijskih zemljišč v last države - zemljiškoknjižno dovolilo - overjen podpis - kolizija navodila ministrstva in zakona
3. odst. 16. čl. ZSKZG RS določa, da se za prenos lastništva smiselno uporablja Navodilo o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad (Ur. l. SRS št. 15/79). Prav to navodilo iz leta 1979 pa je določalo, da overitev izjave oz. pogodbe v primeru prenosa na KZS ni potrebna. Vendar pa obe navodili izvirata iz obdobja, ko so se še vedno uporabljala v zvezi z zemljiškoknjižnimi postopki pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah iz časa kraljevine Jugoslavije, zaradi česar je bilo potrebno specifične prenose lastninske pravice urejati posebej. Leta 1995 sprejeti Zakon o zemljiški knjigi in tudi novi Zakon o zemljiški knjigi, ki velja od 18.9.2003 dalje, pa kakšnih izjem od pravila, da mora biti podpis na listinah, ki so podlaga za vknjižbo overjen, ne predvidevata.
Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače od dneva vložitve tožbe. Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je treba izrecno zatrjevati in dokazovati. Ker tožeča stranka nepoštenosti tožene ni niti zatrjevala niti dokazovala, ji pripadajo zamudne obresti šele od vložitve tožbe dalje.
ZZVZ člen 34, 34. ZVKBO člen 16, 16. ZOR člen 154, 154.
odgovornost države
Sodišče prve stopnje je v tem postopku moralo ugotavljati, ali je podana odškodninska odgovornost tožene stranke - veterinarskega zavoda, v skladu z določili 154. čl. ZOR, ki je veljal v času škodnega dogodka (1060. čl. OZ).
pravno priznana oblika nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve pogodbenega razmerja
Psihične bolečine niso predpostavka za odškodninsko odgovornost same po sebi, ampak morajo izvirati iz neke kršitve, ki je predvidena v zakonu. Kršitev pogodbenih razmerij ni taka kršitev, saj ne gre niti za poseg v telesno integriteto (ki je npr. podlaga za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) niti za kršitev kakšne osebnostne pravice. Zato je odločitev prvostopnega sodišča, da škoda, ki jo je uveljavljal tožnik, ni pravno priznana, pravilna.
stanovanjsko pravo - stvarno pravo - obligacijsko pravo
VSK02826
SZ člen 118, 118. SPZ člen 60, 98, 60, 98. SZ-1 člen 111.
nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - tožba na izpraznitev stanovanja - tožba domnevnega lastnika - veriga pogodb - izročitev neprmemičnine v posest - izročitev listine - uporaba stanovanja brez pravne podlage
Držijo sicer pritožbene navedbe, da se lastninska pravica na podlagi pravnega posla pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, česar pa tožnika niti ne moreta izkazati, saj niti stanovanje še ni vpisano v zemljiško knjigo. Še pomembnejše pa je, da je na predmetnem stanovanju lastninska pravica nastala šele z uveljavitvijo Stanovanjskega zakona iz leta 1991, kar pomeni, da ima kupec stanovanja po 118. členu tega zakona vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki. Iz s strani prvostopnega sodišča (pravilno) ugotovljenih dejstev tako ob pravilni uporabi materialnega prava izhaja, da je položaj tožnikov izenačen s položajem lastnikov in sta zato aktivno legitimirana za to pravdo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - upoštevanje odgovora na tožbo
Za ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve, ki je prvi in osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe, je namreč pomembno, da so razlogi, ki govore v prid obstoja s strani tožeče stranke zatrjevanega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti. To pa pomeni, da sodišče navedb nasprotne stranke ne more preprosto prezreti. V času odločanja o začasni odredbi je že imelo v spisu obsežen odgovor na tožbo, ki ga je podala tožena stranka. Zato je moralo tehtati na eni strani trditve tožeče stranke in z njene strani ponujene dokaze in protiargumente tožene stranke, ki jih je slednja utemeljevala z drugimi dokazi.
zastaranje - predpogodba - začasna odredba - glavna pogodba
Vendar je po oceni pritožbenega sodišča preuranjen zaključek sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev zahteve za sklenitev glavne pogodbe na podlagi predpogodbe. Navedeno velja zlasti ob upoštevanju dejstva, da že iz samih tožbenih navedb in predloženih dokazov izhaja, da naj bi tožeča stranka plačala, tožena stranka pa sprejela del kupnine po izteku roka, določenega za sklenitev glavne pogodbe, s čimer je na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank lahko prišlo do podaljšanja roka za njeno sklenitev, na kar utemeljeno opozarja pritožba.
ZGD člen 437, 437/1, 437, 437/1. ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3.
zavrnilna zamudna sodba - trditvena podlaga - družba z omejeno odgovornostjo - izstop družbenika iz družbe - izbris družbe iz sodnega registra po zfppod - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe
Tožeča stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbe ODZ, po katerih naj bi za obveznosti družbe odgovarjal toženec. Toženec je bil družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD), ki je specialen predpis v razmerju do ODZ ali sedaj OZ, ki na splošno urejata družbeno pogodbo. Toženec v času začetka postopka za izbris družbe F. d.o.o. po ZFPPod, in v času izbrisa ni bil več družbenik te družbe, zato ne odgovarja za njene obveznosti, saj ni mogoče šteti, da je podal izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. ZGD. Določba 1. odst. 437. čl. ZGD pa ne izključuje odgovornosti družbenika po splošnih načelih odškodninskega prava ali v primeru spregleda pravne osebnosti po 6. čl. ZGD, kot zmotno meni pritožba. Tožeči stranki ni bilo treba navesti pravne podlage zahtevka, če pa je menila, da gre za odškodninsko odgovornost toženca po določbah ZOR oziroma OZ ali za spregled pravne osebnosti po 6.čl. ZGD, kot trdi v pritožbi, bi morala navesti ustrezno trditveno podlago, ki bi omogočala subsumiranje primera pod določeno pravno podlago, tega pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni storila.
Sodišče prve stopnje je v ugovornem postopku pravilno presojalo utemeljenost začasne odredbe ob času njene izdaje (in ne ob času odločanja o ugovoru zoper njo) in je tako pravilno ocenjevalo, ali je tožeča stranka ob času izdaje začasne odredbe izkazala obstoj pogojev po 272. čl. ZIZ.
Sodišče torej po prostem preudarku določi potreben čas trajanja začasne odredbe, pri čemer je vezano na okvire, ki jih s predlogom za izdajo začasne odredbe postavi upnik (tožeča stranka).
Gre za to, da se tožbene trditve o dveh posojilih v dokaznem postopku niso potrdile. Zato je bilo dokazno breme na tožniku, ki nosi materialno dokazno breme, ki pa drugih dokazov o dejanski izročitvi zatrjevanih zneskov ni ponudil.
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožbi ne grajata, da je tožnik s prijatelji šel domov preko Koroškega mostu nekje na sredini pa so se odločili, da ga bodo prečkali, kljub temu, da tam ni prehoda za pešce in je pred sredino mostu (pred odprtino) ograja, ki so jo morali preskočiti ter da je most osvetljen je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je sokrivda tožnika za nastalo škodo le 25%. Tožnik je prečkal most na mestu, kjer to ni dovoljeno in ne bi smel niti stopiti na cestišče, on pa je hotel prečkati štiripasovnico, za kar je moral preplezati ograjo, ki je ločevala vozišče od odprtine na sredini mostu. Takšno ravnanje tožnika je bilo protipravno, saj je grobo kršil cestnoprometne predpise in prečkal most tam, kjer to ni dovoljeno, pri tem pa je moral celo premagati ovire, ki jasno kažejo, da prečkanje mostu ni dovoljeno. Sokrivda tožnika za nastalo škodo je po stališču pritožbenega sodišča večja, kot je prisodilo sodišče prve stopnje in znaša 75%.
Pri tem kot delodajalec ni mišljena samo pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec formalno zaposlen (kot to zmotno navaja pritožba), pač pa je pojem delodajalca širši. Pomembno je torej vprašanje, pri kom oziroma za koga je delavec v času delovne nezgode dejansko delal (dejanski delodajalec).
Odškodnina je povezana z individualizacijo posameznega primera, poleg specifičnih okoliščin pri posameznem odškodninskem upravičencu pa je potrebno upoštevati tudi širše okoliščine in sicer medsebojno primerjavo posameznih škod in prisojenih odškodnin. Sodišče mora upoštevati okvire, ki jih je začrtala sodna praksa ter ohraniti pravična razmerja med škodo določenega obsega in odškodnino zanjo.