izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ker tožena stranka po izdaji pisne obdolžitve z vabilom na zagovor (ki se ga tožnik ni udeležil) ni izvedla ničesar novega v zvezi z očitanim ravnanjem, je izredna odpoved, ki je bila podana šele en mesec po pisni obdolžitvi, nezakonita.
ZJU člen 22, 22/2, 194, 195, 195/1, 195/2. ZObr člen 5, 5/1, 5/1-13, 15/1-14. ZRPJZ tabela 1. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih, Priloga 1A. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za izračun osnovne plače - imenovanje v naziv - napredovanje - razporeditev
V obravnavani zadevi ni šlo le za imenovanje v naziv podpolkovnika, ampak istočasno za imenovanje na novo dolžnost poveljnika, ki je više vrednotena od dolžnosti, na katero je bila tožeča stranka razporejena predhodno. Tožena stranka bi zato morala glede priznanja pravic tožeče stranke postopati, tako da bi najprej upoštevala odločbo o imenovanju na dolžnost poveljnika in plačni količnik, ki je v formaciji določen za to dolžnost, nadalje pa bi morala priznati že dosežena napredovanja za tri plačne razrede ter višji količnik za izračun osnovne plače.
ZDR člen 88, 88. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 100, 17, 100.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sodba VS RS opr. št. VIII Ips 492/2006 z dne 27.2.2007) je potrebno tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 88. člena izhajati iz določbe 17. člena SKPgd in upoštevati kriterije za izbiro tistega izmed delavcev, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Ker tožena stranka pri ugotavljanju poslovnega razloga - zmanjšanja potreb po delu enega veterinarskega tehnika, ni opravila ustrezne primerjave med delavci oziroma ni uporabila kriterijev iz kolektivne pogodbe, niso bili podani utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 24, 24/6.
odpravnina - redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - kolektivna pogodba
Četudi je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga po določbah ZDR, je upravičen do (višje) odpravnine po kolektivni pogodbi, saj njene določbe s sprejemom in uveljavitvijo ZDR niso bile razveljavljene.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 7, 14, 212, 7, 14, 212.
vezanost na sodbo kazenskega postopka
Kadar pravdno sodišče ne razpolaga s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, ki bi ga ob pogojih in v obsegu iz čl. 14 ZPP vezala, mora tožnik v pravdi zatrjevati in v skladu z materialnim pravom tudi dokazovati potrebne elemente odškodninske odgovornosti povzročiteljev.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pogoja določenega v II. odst. 16. čl. ZNP za odstop zadeve drugemu pristojnemu sodišču, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
pravica družbenika do vpogleda - sodna odločba o pravici do vpogleda - način vpogleda v knjige in spise
Problem ni v sporu ali je bila predlagatelju onemogočena pravica do vpogleda, pač pa, kot ugotavlja nasprotni udeleženec, gre za spor o tehniki, pomoči in intenziteti dela.
Glede na to, da je bila predmet pogodbe med pravdnima strankama tehtalna naprava, katere sestavni del je bila računalniška oprema, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo stvarno napako le glede kvalitete računalniškega programa, ne pa funkcionalnosti tehtalne naprave kot celote.
ZPIZ člen 59, 133, 133/8. ZDoh- člen 64, 64/1, 64/1-3, 67, 70.
državna pokojnina - premoženjski cenzus - dohodek od premoženja
Tožnica izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine, saj je ob vložitvi zahtevka dopolnila 74 let starosti, ves čas med 15. in 65. letom starosti je imela prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ne presega premoženjskega cenzusa. Pri njenem dohodku od premoženja je namreč potrebno upoštevati le tisto osnovo, od katere se plačuje davek (torej prihodek znižan za normirane stroške), ne pa celotnega prihodka, ki ga je tožnica dobila iz naslova oddajanja stanovanja v najem.
Pravnomočnost prisojene odškodnine daje oškodovancu vedeti, da je plačilo oškodovancu izvršeno zgolj zaradi spoštovanja pravnega reda.
Dejstvo vložitve revizije in smiselnost vlaganja revizije le ko revident zase pričakuje ugodnejšo rešitev od pravnomočne odločitve, pa oškodovancu da vedeti, da ga utegne zadeti dolžnost vrnitve neutemeljenega plačila. To oškodovanca zavezuje k skrbnemu ravnanju s prejetim denarjem, ko tako ni podlage za trošenje denarja na način, ki bi onemogočal morebitno vračilo. Ob dejstvu, da je oškodovanec kljub vedenju o možnosti znižanja odškodnine ves denar porabil, se njegova poštenost utemeljeno postavi pod vprašaj in je moč zahtevati nazaj neutemeljeni plačani znesek odškodnine.
Začasna odredba, s katero se predlaga, da se izvršitev izvensodne poravnave zadrži potem, ko so že bili vloženi predlogi za izvršbo in izdani sklep o izvršbi ni več izvršljiva. Z začasno odredbo ni mogoče posegati v pristojnost drugega sodišča.
Pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (enomesečen neutemeljen pripor) in strah v višini 1.877,81 EUR (prej 450.000,00 SIT) so bile upoštevane vse okoliščine primera, zlasti to, da je tožnik v času trajanja pripora trpel predvsem zaradi tega, ker ni mogel biti s svojim sinom, da je bilo porušeno njegovo ravnovesje, da je bil že v priporu in zaprt, ter da se je zaradi požara v zaporu zbal za življenje.
Kazenske sodbe, ki so postale pravnomočne, in kazenski postopek, ki je v teku, ter vložene ovadbe ne morejo biti upošteven razlog za odklonitev plačila odškodnine.
ZIZ člen 15, 36, 45, 45/3, 15, 36, 45, 45/3. ZPP člen 117, 117/2, 119, 117, 117/2, 119.
prekinitev postopka - verodostojna listina - vrnitev v prejšnje stanje
Če teče izvršba na podlagi verodostojne listine je v primeru vložnega predloga dolžnikov za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, smotrna prekinitev izvršilnega postopka.
Ker je tožena stranka svoje obveznosti iz naslova odstopljenih terjatev poravnala do 29.12.2000, torej pred podano izjavo o stanju svojih obveznosti do družbe H.d.o. z dne 10.07.2001, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nobena od odstopljenih terjatev ni zajeta v saldu dolga po izjavi tožene stranke z dne 10.07.2001 in da torej vtoževana terjatev ni bila cedirana večkrat oz. raznim osebam, zato določilo čl. 439 ZOR o večkratnem odstopu terjatve raznim osebam ne pride v poštev.