opis poteka služnostne poti - služnostna pogodba - načelo kavzalnosti - prostorske meje služnosti
Tožeča stranka v tožbenem zahtevku služnostne poti ni podrobno opisala, ampak zgolj na splošno zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila služnosti poti preko toženkine nepremičnine. Ni sporno, da zatrjevana pot poteka le po delu parc.št. 728/24 k.o., zato opis služnosti, kakršen je v tožbenem zahtevku, ne zadošča. Tudi če je v naravi vidno, kje naj bi služnost potekala, to ne pomeni, da v opisu služnosti v izreku ni treba navesti vsaj sintagme "po obstoječi poti, ki poteka od... do...". Taka zahteva je v skladu s splošnimi načeli služnosti, zlasti z določbo 219. člena SPZ, po kateri se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar in v skladu z določbo 19. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), po kateri se prostorske meje izvrševanja služnosti, če je izvrševanje služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo. Le z natančnim opisom je namreč omogočeno varstvo služnostnega upravičenca pred morebitnimi posegi v služnostno pravico po eni strani, kot tudi varstvo služnostnega zavezanca pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine.
Tožeča stranka v svojem predlogu za izdajo dodatnega sklepa o stroških utemeljeno opozarja, da je bila sestava prve pripravljalne vloge nujna in potrebna za pravdo, saj je tožena stranka v obsežnem odgovoru na tožbo nasprotovala tožbenemu zahtevku in je prerekala terjatev tožnice tako po temelju kot po višini.
zavržena tožba - poprava tožbe - brezplačna pravna pomoč - rok za popravo tožbe
Tožnik utemeljeno uveljavlja, da je v zvezi z vloženo tožbo skladno z opozorilom iz pozivnega sklepa zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in da se glede na datum izdaje odločbe o brezplačni pravni pomoči zato na dan izdaje izpodbijanega sklepa še ni iztekel rok za njeno popravo. Iz spisa sicer ne izhaja, da bi tožnik sodišču prve stopnje predložil dokaz o vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča zaradi zagotavljanja pravice dostopa do sodišča iz 23. člena Ustave RS ob dejstvu, da je o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč odločalo isto sodišče prve stopnje, ne vpliva na poseben tek roka za dopolnitev tožbe v primeru vložene prošnje za brezplačno pravno pomoč.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00012109
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-5, 146, 146/1. ZKP člen 244, 244/1.
stroški postopka - posebni stroški - privedba - prisilna privedba priče - stroški prisilne privedbe - zaslišanje priče - neopravičen izostanek z naroka
Ker se priča A. A. kljub pravilnemu vabljenju ni zglasil na zaslišanje in svojega izostanka ni opravičil, mu je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi 146. člena ZP-1 utemeljeno in zakonito naložilo v plačilo zakrivljene stroške njegove privedbe.
preživnina za otroka - višina preživnine - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - informativni izračun dohodnine - dejanski prejemki - pridobitna sposobnost - ogroženo lastno preživljanje - štipendija - potrebe preživljanca - porazdelitev stroškov preživljanja med staršema
Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoj otroka.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da se je v pogodbi o zaposlitvi za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, ki jo urejajo določbe OZ, takšna pogodbena določba pa sama po sebi ni nična.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je zmotna presoja pritožbenega sodišča, da je konkurenčna klavzula nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo moral plačati delavec v primeru kršitve konkurenčne klavzule, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje te klavzule. Obveznost plačila pogodbene kazni (zaradi kršitve konkurenčne klavzule) in obveznost plačila nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule nista vzajemni obveznosti, v zvezi s katerima bi se domnevala obojestranska izpolnitev.
Glede na uveljavljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS pritožbeno sodišče ugotavlja, da konkurenčna klavzula, ki je zavezovala toženca, zaradi višine dogovorjenega denarnega nadomestila ni nična.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - preložitev naroka
Sodni izvedenec je na podlagi celotne medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter zdravstvenem kartonu ter po opravljenem osebnem pregledu tožnice menil, da je bila tožnica v spornem obdobju zmožna opravljati svoje delo. V takšnem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj prepričljive strokovne objektivne podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka.
ZFPPIPP-UPB8 člen 18, 271, 275, 277. OZ-UPB1 člen 255. Zakon o dedovanju člen 104/1, 136/1. ZZK-1 člen 243.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - dednopravne pogodbe - izbrisna tožba v zemljiškoknjižnem postopku
Tožeča stranka je svoj povračilni zahtevek oblikovala tako, da je zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in zato odreditev izbrisa te vknjižbe lastninske pravice. Zahtevala je torej vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov (izbrisna tožba po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). S tem zemljiškoknjižnim dejanjem bi vzpostavili takšno stanje, kot je bilo pred zapuščinskim postopkom po pokojniku in ne bi z njim v maso stečajnega dolžnika (tožeče stranke) pridobili ničesar. Tožeča stranka je torej napačno oblikovala povračilni zahtevek, ko je nekritično sledila določbi tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP in kot povračilni zahtevek zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega vpisa. Materialnopravno napačno pa je nadalje predlagala, da pravdno sodišče razveljavi dedni sklep in ga samo nadomesti tako, da vpiše odstopljeni delež na vseh treh nepremičninah ponovno na tožnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012119
ZPP člen 7, 286, 337, 337/1.
terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - obligacijski zavezovalni pravni posel - ugovor zastaranja - pravočasnost ugovora zastaranja - pretrganje zastaranja - pravočasnost trditev stranke
V ponovljenem postopku je mogoče uveljavljati ugovor zastaranja le pod pogoji, ki veljajo za pritožbeni postopek, to je, da pritožnik izkaže, da ga brez svoje krivde ni mogel navesti v prvem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013131
OZ člen 86. ZPotK člen 5, 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6.
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - obseg pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja
Ključno vprašanje za presojo slabovernosti in znatnega neravnotežja v prevzetih tveganjih ni, ali je toženka lahko predvidela natančno gibanje tečaja, temveč, ali je lahko predvidela, da se tveganje, ki ga je prevzela tožnica, dolgoročno ne bo realiziralo v tožničino korist, da je torej verjetnost negativnega gibanja tečaja za tožnico pomembno večja kot verjetnost pozitivnega gibanja tečaja. Odgovoriti bo treba na trditev tožnice, da je breme kreditojemalca večje, če pride do zanj negativne spremembe tečaja že v zgodnji fazi izvajanja pogodbe, in v primeru njene resničnosti posebno pozornost nameniti predvidevanjem, ki so veljala za zgodnejše faze obdobja odplačevanja. Pri presoji predvidljivosti tečajnih sprememb bo treba upoštevati vzroke za spremembo tečajev v času po sklenitvi pogodbe ter analitično oceniti dopise Banke Slovenije in morebitne druge informacije, s katerimi je razpolagala toženka.
ZDen člen 27, 27/1, 42, 42/3, 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 20.
denacionalizacija - odškodnina - pravica do odškodnine - podržavljeno premoženje - vračanje podržavljenega premoženja - vračanje v obliki nadomestnega zemljišča - nadomestna nepremičnina - vračanje premoženja v naravi - zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč - pasivna legitimacija - denacionalizacijski zavezanec - avtentična razlaga predpisa
Položaj upravičencev, ki jim je podržavljeno premoženje vrnjeno v obliki nadomestne nepremičnine, je bolj kot z upravičenci, ki jim je premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah SOD, primerljiv s tistimi, ki jim je premoženje vrnjeno v naravi. Ker nadomestna nepremičnina ustreza vrednosti podržavljenega premoženja, je varstvo upravičenčevega položaja za čas od uveljavitve ZDen dalje lahko le v določbi drugega odstavka 72. člena ZDen. Zavezanec za izplačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen tem upravičencem pa je Sklad (tožena stranka).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sindikalni zaupnik - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožniku je dokazana hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, storjena s tem, da je spornega dne grobo žalil delavca, se do njega nasilno vedel, tako verbalno kot tudi fizično z udarcem, pri čemer je na delavca glasno vpil s stavki, da če bi imel nož, bi ga razrezal na komade.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011689
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZPP člen 154, 154/2, 189, 189/1.
darilo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - odplačna pogodba - dvostranska pogodba - aleatornost - načelo enake vrednosti dajatev - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - identiteta zahtevka - litispendenca - izključujoči se zahtevki - izključujočnost - začetek pravde - vročitev tožbe
V primeru sklenitve odplačne in aleatorne pogodbe o preužitku oziroma pogodbe o dosmrtnem preživljanju neenakovrednost dajatev ni relevantna.
Pravilna je tudi ocena sodišča prve stopnje, da je podana litispendenca, saj se tožbeni zahtevek tretjega toženca, da je lastnik nepremičnin s parc. št. 47/2 in 47/3, izključuje z zahtevkom tožnice, da je lastnica teh nepremičnin ona, čeprav se oba pri tem sklicujeta na različno pravno in dejansko podlago. Nasprotno stališče bi lahko lahko pripeljalo do nevzdržne situacije, saj je lastninska pravica absolutna, učinkuje proti vsem in (izključni) lastnik neke točno določene nepremičnine je lahko samo en.
KZ-1-UPB2 člen 20, 20/2, 105, 105/2, 205, 205/1-3.
velika tatvina - posebno predrzen način - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - demenca - oškodovanec - slabo zdravstveno stanje - izpodbijanje odločbe o stroških kazenskega postopka
Pritožba ima prav, da je tatvina storjena na poseben predrzen način takrat, ko izrazito odstopa od običajnega načina izvršitve tatvine, ki je pogosto že sam zase drzen, nima pa prav, ko zatrjuje, da načina, kot je bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, ni mogoče šteti za posebno predrzen način. Kot tak namreč šteje tudi tatvina, izvršena v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci, pa je zato sodišče prve stopnje že na osnovi tega, da je obdolženi S.N. oškodovanki odtujil denar iz spalnice pri odprtih vratih, kot je to razvidno iz posnetka video kamere, ko sta se oškodovanka in soobdolžena J.N. nahajali v sosednjem prostoru in se pogovarjali, kaznivo dejanje pravilno opredelilo kot kaznivo dejanje storjeno na posebno predrzen način po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016990
OZ člen 131, 153, 153/2, 179.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - nezgoda pri delu s traktorjem v gozdu - uporaba vozila kot delovnega stroja - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - deliktna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - potek dogodka - skupno delovanje več vzrokov - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - ravnanje neposrednega oškodovanca - napaka v delovanju stroja - popravilo vozila - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - subjektivni in objektivni kriterij - prosta dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče - dokazni postopek s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - materialna resnica - premoženjska in nepremoženjska škoda
Delavec je goseničarja, na katerega so bili pripeti hlodi, ustavil na poti navzdol, ko je vozil mimo drevesa in bi moral rahlo zaviti v desno, a tega ni mogel storiti, ker se je v vzmet ročne zavore goseničarja zapičila veja, ki mu je onemogočala krmiljenje. Pravilna zaustavitev goseničarja v takem primeru obsega "sidranje" pluga (tj. sprednjega dela v korenino ali breg), ustavitev motorja, zategnitev ročne zavore in spustitev tovora. Delavec je od navedenega zasidral plug, medtem ko ročne zavore ni mogel zategniti, čeprav bi jo hotel. V takih okoliščinah je zlezel pod goseničarja in se lotil odstranjevanja veje, nakar se je goseničar premaknil in ga povozil do smrti.
Plazenje pod traktor ni bilo absolutno prepovedano, temveč je bilo v določenih okoliščinah ne le dovoljeno, temveč s strani delodajalca celo pričakovano, vendar je (sicer vzoren in izkušen) delavec v želji, da bi omogočil nadaljevanje delovnega procesa, ravnal nespametno, da se je v takih okoliščinah sam lotil odpravljanja napake, zato znaša njegova soodgovornost k nastali škodi dve tretjini (65 %).
vrednost spornega predmeta - sprememba namembnosti zemljišča - čas ob vložitvi tožbe - tožba na sklenitev pogodbe - izpolnitev dednega dogovora
V tožbi določena vrednost spornega predmeta, temelječa na dejstvu, da je sporna nepremičnina kmetijsko zemljišče, in na vrednosti, ki jo je zanjo določal GURS, ne ustreza sedanjim okoliščinam, saj je prišlo do spremembe namembnosti sporne nepremičnine v stavbno.
Vrednost spornega predmeta je potrebno oceniti v času vložitve konkretne tožbe, zato ni pravilno stališče, da je za določitev vrednosti konkretnega spornega predmeta bistveno, kakšna je bila vrednost nepremične v času izdaje sklepa o dedovanju, v katerem je bil sklenjen vtoževani dedni dogovor.
Ker znaša sedanja vrednost spornega predmeta 158.750,00 EUR je stvarno pristojno okrožno sodišče.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupno in posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - darilo, dano enemu od zakoncev
Toženec je po ugotovitvah sodišča prve stopnje za nakup nepremičnine prispeval manjši znesek (300 DEM), preostanek (9.700 DEM) pa sta plačala njegova starša. Ne gre torej za premoženje, pridobljeno z delom v zakonski zvezi pravdnih strank, ampak za premoženje pridobljeno z darilom oziroma prispevkom staršev. Ker je bila izrecna volja toženčevih staršev, da je lastnik nepremičnine toženec (zaključek sodišča prve stopnje o volji staršev ni izpodbijan in mu niti tožnica v odgovoru na pritožbo ne nasprotuje), gre v primeru tega premoženja za prispevek staršev tožencu (ne obema zakoncema), kar ne utemeljuje zaključka, da gre za skupno premoženje pravdnih strank.
pravilna izpolnitev - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - zakonska cesija - koneksnost terjatev - avtentična razlaga zakona
V skladu z avtentično razlago je treba 631. člen OZ razumeti tako, da je pogoj koneksnosti terjatev podizvajalca do izvajalca in izvajalca do naročnika izpolnjen, če se obe terjatvi nanašata na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja. Slednje pomeni, da so predmet obeh terjatev katerakoli dela (ni potrebno, da so dela po obeh terjatvah ista), ki so zajeta v pogodbi med naročnikom in izvajalcem. V gradbeništvu oziroma v konkretnem primeru to pomeni, da je pomembno le to, da so dela po obeh terjatvah tista dela, ki so obsežena v sklopu pogodbenih del za isti investicijski objekt iz gradbene pogodbe med naročnikom in izvajalcem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011776
KZ-1 člen 61, 62, 62/2. ZKP člen 506, 506/4.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - izpolnitev obveznosti - povrnitev škode - rok za izpolnitev obveznosti - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - nov rok za izpolnitev obveznosti - preizkusna doba - rok za preklic pogojne obsodbe - potek roka - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Sodišče je v sodbi nepravilno določilo nov rok za izpolnitev obveznosti do poteka preizkusne dobe, saj je na dan odločanja preizkusna doba, določena v pogojni obsodbi, že potekla.
etažna lastnina - določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - skupno pripadajoče zemljišče - spor o lastninski pravici - stavba, zgrajena po 1. 1. 2003
Postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenih po 1. 1. 2003, na katerih je bila etažna lastnina (delno) že vzpostavljena izven postopka za vzpostavitev etaže lastnine po ZVEtL, ni mogoče voditi. ZVEtL ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava ter obstoječih procesnih predpisov. Razmerja med etažnimi lastniki se v zvezi s stavbami, zgrajenimi po 1. 1. 2003, urejajo v skladu z določili SPZ ter SZ-1. Kadar obstaja možnost vzpostavitve etažne lastnine ter določitve pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim po 1. 1. 2003, na podlagi določil SPZ in SZ-1, teh postopkov ni mogoče voditi po pravilih ZVEtL.