varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - dodelitev otroka in preživnina za otroka - potrebe preživninskega upravičenca - materialne zmožnosti zavezanca - premoženjsko stanje - višina preživnine - štipendija - otroški dodatek
V novejši sodni praksi (prim. II Ips 264/2016, VSL IV Cp 992/2016 in IV Cp 314/2018) je sprejeto stališče, da se znesek otroškega dodatka (enako velja za štipendijo) ne odšteje od zneska ugotovljenih potreb otroka. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka (gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država) ter načina njegovega izračuna; otroškega dodatka tako ni mogoče upoštevati pri odmeri preživnine, saj bo njena višina upoštevana pri kasnejšem izračunu višine otroškega dodatka.
pravica do stikov z otrokom - pravica tretjega - izvenzakonski partner - ukinitev stikov z otrokom - ureditev stikov - stiki v korist otroka
Otrokova volja je v primeru, ko tretja oseba uveljavlja pravice do stikov z otrokom, še toliko bolj pomembna, kajti po 106.a členu ZZZDR gre samo za pravico otroka, in ne tudi za pravico tretje osebe, drugače kot v primeru staršev, ko gre tudi za njihovo pravico.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013893
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 168, 174, 299, 926, 943.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalni pogoji - renta - izgubljen zaslužek - invalidnost - invalidska pokojnina
Dokazno breme, da je bil zakoniti zastopnik prve toženke ob podpisu pogodbe seznanjen tudi s posebnimi zavarovalni pogoji za zavarovanje odgovornosti in splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti (in s tem s posameznimi omejitvami zavarovalnega kritja, kot izhajajo iz teh pogojev), ki so bili po trditvah druge toženke priloženi k sklenjeni pogodbi in zavarovalni polici, je na strani druge toženke. Niti iz sporne pogodbe niti iz zavarovalne police ne izhaja, da bi drugo toženka prvo toženko opozorila na te pogoje oziroma, da bi jih izročila prvi toženki. S tem pa drugo toženka ni izpolnila svoje obveznosti kot izhaja iz 926. člena OZ, v katerem je določeno, da je zavarovalnica dolžna opozoriti zavarovalca, da so splošni in posebni zavarovalni pogoji sestavni del pogodbe, in mu izročiti njihovo besedilo, če niso natisnjeni že na sami polici (drugi odstavek) in da mora biti izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka ugotovljena na polici (tretji odstavek). Zato ti pogoji za zavarovanje odgovornosti niso vključeni v pogodbeno razmerje med strankama, zaradi česar strank ne zavezujejo.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 19. 4. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v ZDSS-1, prav tako pa roka ne določa ZPP.
odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00012043
ZIZ člen 17, 24, 24/1. ZJSRS člen 28. OZ člen 347. ZPP člen 82, 83, 83/1.
izvršilni naslov - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - nadomestilo preživnine - odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada kot izvršilni naslov - izvršljivost odločbe o pravici do nadomestne preživnine - zakonska subrogacija - ugovor zastaranja - triletni zastaralni rok - stroški začasnega zastopnika
Odločba Sklada je podlaga za vstop Sklada v položaj upnika po 24. členu ZIZ, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba Sklada poleg dolžnosti, da Sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na Sklad.
Sklad vstopi v pravice otroka do višine nadomestila preživnine ne samo glede že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo že izplačanih nadomestil, kakor tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Trenutek prehoda terjatve je dan izvršljivosti odločbe o pravici do nadomestne preživnine.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - izvedenec psihiatrične stroke
Ugotovitve sodišča prve stopnje imajo oporo v izvedenih dokazih, predvsem v mnenju izvedenca A.A, ki ga pritožbi s svojimi delno pavšalnimi ter delno tendenčnimi očitki ne uspeta omajati. Njegovo mnenje je namreč strokovno ter ustrezno argumentirano, izvedenec pa ga je oblikoval po vpogledu v relevantno zdravstveno dokumentacijo ter pregledu zadržane osebe (druga točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pri tem je pravilno upošteval tudi njen zdravstveni historiat ter prepričljivo pojasnil, zakaj je v konkretnem primeru potrebno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom (in druge oblike zdravljenja ne pridejo v poštev).
nedovoljen dokaz - test sorazmernosti - individualni delovni spor
Vrhovno sodišče RS je v zvezi z vprašanjem nedovoljenih dokazov v delovnih sporih že zavzelo stališče, da zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v ZPP ni takšnih pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP.
Sodišče mora pri tehtanju oziroma, presoji dopustnosti uporabe tovrstnih dokazov na eni strani upoštevati pomen kršenih ustavnopravno varovanih pravic (kot tudi naravo in težo kršitve ter posledice izvedbe teh dokazov za osebe, katerih pravice so bile kršene), na drugi strani pa upoštevati tiste ustavnopravno varovane pravice, katerih izvrševanje bi se zasledovalo z izvedbo in upoštevanjem teh dokazov v konkretnem sodnem postopku (kot tudi to, da bi se z odločitvijo o nedopustnosti izvedbe tovrstnih dokazov poseglo v ustavno pravico nasprotne stranke do dokaza kot del pravice do izjave v postopku).
Izvedba dokazov, pridobljenih s kršitvijo pravic, je dopustna le izjemoma, kar se mora odražati v sami restriktivnosti (presoje) dopustitve izvedbe tovrstnih dokazov.
premestitev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec - dodatek za dvojezičnost
V primeru, ko delodajalec dejansko spremeni akt o sistemizaciji in ukine delovno mesto zaradi znižanja stroškov dela, ne gre za fiktivni razlog. Tožena stranka je z reorganizacijo dela (sprememba akta o sistemizaciji) zmanjšala število zaposlenih na delovnem mestu, za katero se je zahtevalo znanje tujega jezika, in povečala število izvajalcev na delovnem mestu policist vodja izmene, za katero se ni zahtevalo znanje tujega jezika in zato tudi ni bil predviden dodatek za dvojezičnost. Tožena stranka je tožnika premestila, in je bil torej v obravnavanem primeru podan organizacijski razlog za tožnikovo premestitev. Tudi dejstvo, da je bil glavni motiv za izvedbo spremembe organizacije znižanje stroškov dela pri toženi stranki, še ne pomeni, da je bila premestitev tožnika nezakonita. Namreč javno finančni razlog, po drugem odstavku 156. člena ZJU, je eden od poslovnih razlogov za izvedbo premestitev javnega uslužbenca na drugo delovno mesto.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - upravičen razlog za zamudo
Sklicevanje tožnice, da je zaradi pomote in nepozorno prebranega vabila spregledala, da je sporna obravnava razpisana v Ljubljani, ni upravičen razlog za izostanek z glavne obravnave. To pomeni, da so razlogi za neudeležbo na glavni obravnavi na strani tožnice, njeno ravnanje pa ne tako skrbno, ki se od nje pričakuje. Razlog za vrnitev v prejšnje stanje, kot ga je navedla tožnica, je zato neupravičen.
ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1.. ZZVZZ člen 80, 81, 82.
začasna nezmožnost za delo - bolezen - bolniški stalež - sprememba tožbe
Po 1. odst. 184. člena ZPP lahko tožeča stranka tožbo spremeni do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Glede na 1. odst. 185. člena ZPP je po vročitvi tožbe toženi stranki za spremembo sicer potrebna tudi njena privolitev. Vendar ta procesna pravica tožene stranke ni absolutna. Sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu opira, če je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati kmetijske dejavnosti, ki jo sestavljajo težka kmečka opravila, čeprav je poskušal opravljati lažja in tudi nekaj težjih del, kar mu je povzročalo bolečine in potrebo po protibolečinski terapiji s tabletami. Kmetijska dejavnost je celota praviloma težkih opravil, za katera tožnik zdravstveno ni bil sposoben in pri tem upošteva tudi preventivni vidik, da pri prehitri vrnitvi na delo nebi prišlo do poškodbe umetnega kolka in potrebe po ponovni operaciji. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je zato sodišče prve stopnje na temelju 81. člena ZDSS-1 izpodbijana upravna akta utemeljeno odpravilo in razsodilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni v spornem obdobju.
pripombe na izvedensko mnenje - rok za podajo pripomb na izvedensko mnenje - predlog za podaljšanje roka - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - presoja utemeljenosti razlogov za zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka - opravičeni razlogi
Presoja utemeljenosti razlogov za zavrnitev predloga za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje.
Izvedensko mnenje po svojem obsegu in vsebini po oceni pritožbenega sodišča ni tako obširno, da nanj ne bi bilo mogoče podati (celotnih) pripomb v roku 15 dni.
predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev taksne obveznosti - ni razlogov o odločilnih dejstvih - odlog ali obročno plačilo sodne takse
Pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR. Zakonodajalec je pri tej strožji ureditvi izhajal iz dejstva, da so navedeni subjekti načeloma finančno močnejši od fizičnih oseb, saj je njihov namen pridobivanje dobička na trgu. Takšna ureditev se zgleduje po sistemu uveljavljanja brezplačne pravne pomoči in sistemu uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, ki sta (z redkimi izjemami na področju brezplačne pravne pomoči) namenjena zgolj fizičnim osebam.
V opisu kaznivega dejanja morajo biti opisani vsi znaki kaznivega dejanja. V primeru, da je v abstraktnem (zakonskem) opisu v enem od znakov kaznivega dejanja uporabljena množina, mora biti v konkretizaciji tega znaka navedena množina, da lahko govorimo, da so izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja.
Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh za odločitev o potrebnosti sporne pripravljalne vloge pomembnih navedb tožene stranke, ni pa se dolžno opredeliti prav do vseh navedb.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - naklep ali huda malomarnost - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je podan, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Dejstva, ki bi kazala na kršitev iz hude malomarnosti oziroma naklepno, sodišče prve stopnje ni obrazložilo razen, da se je tožnik samovoljno odločil, da spornega dne ne opravi zdravstvenega pregleda, in da je nato samovoljno zdravstveni pregled opravil naslednji dan. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je po zakonu najstrožji ukrep v primeru kršitev delovnih obveznosti. Za uporabo tega ukrepa pa ne zadošča zgolj dejstvo, da je delavec svoje delovne obveznosti kršil ampak tudi to, da ob tem ravna naklepno ali iz hude malomarnosti. S tem, ko je sodišče ugotovilo, da je tožnik sicer poklical varnostnega inženirja, ki je bil podpisan na napotnici za zdravstveni pregled, in da je naslednjega dne nato opravil zdravstveni pregled, ni mogoče zaključiti, da je v tožnikovi kršitvi podan naklep. Prav tako tožniku ni mogoče očitati hude malomarnosti, saj je tožnik takoj, ko je prejel napotilo na zdravstveni pregled poklical varnostnega inženirja, ker je imel le njegovo telefonsko številko in ga torej obvestil, da naslednjega dne na pregled ne more, ker opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik drugje.
nasprotna tožba - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - odločitev o pravdnih stroških - način obrambe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bila v konkretnem primeru vložitev nasprotne tožbe potrebna zaradi učinkovite obrambe zoper utemeljenost tožbenega zahtevka. Ne glede na to, da je v postopku po tožbi sedanja tožnica ugovarjala, da je od pogodbe odstopila, ji ni mogoče odreči uveljavljanja pravnega varstva še na drugih pravnih (in dejanskih) podlagah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012376
KZ-1 člen 53, 139, 139/1, 139/5, 204, 204/1.. ZKP člen 18, 18/1, 371, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev kazenskega zakona - kršitev tajnosti občil - stek kaznivih dejanj - kaznivo dejanje tatvine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - dokazna ocena sodišča - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Kaznivo dejanje kršitev tajnosti občil je v odnosu specialnosti s kaznivim dejanjem tatvine, če si storilec prilasti le pošiljko, ki po vsebini pomeni neko sporočilo. Če pa je v pošiljki še tuja premična stvar, ki si jo storilec prilasti, pa razmerje specialnosti ni podano.
ZZVZZ člen 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 43, 44, 45, 45/1, 49.
zdraviliško zdravljenje
Sodni izvedenec je menil, da je ob uporabi naravnih zdravilnih sredstev, kot je termalna voda, pri tožniku vsaj za krajši čas pričakovati blažilni učinek na spastično krčevito boleče mišice, predvsem leve spodnje okončine in s tem tudi ublažitev bolečinskih motenj. Ni pa našel nobenega od stanj, ki so opisani v prvem odstavku 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila), niti po njegovem pri tožniku zdravljenje v naravnem zdravilišču ne bi povrnilo funkcionalnih sposobnosti. Ker tožnik nobenega od pogojev, določenih v prvem odstavku 45. člena Pravil, ne izpolnjuje, prav tako pa ne izpolnjuje pogoja, določenega v 44. členu Pravil, kot dodatnega kumulativno določenega pogoja, tožnik ne izpolnjuje pogoja za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00012314
ZPP člen 3, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 188, 188/3. ZST-1 člen 8, 34, 34/1. ZIZ člen 62, 62/2.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - doplačilo sodne takse za tožbo - neplačilo sodne takse za tožbo - domneva umika tožbe - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - rok za plačilo sodne takse za tožbo - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povrnitev stroškov postopka - vročitev zahteve za povračilo stroškov nasprotni stranki
Če je tožeča stranka tožbo umaknila še pred iztekom roka za plačilo sodne takse, se je to dogodilo v času, ko sodišče ni bilo dolžno izvesti postopka. Prvostopenjsko sodišče zato ni bilo dolžno vročiti umika tožbe toženi stranki, saj se pravdni postopek za toženo stranko ne more začeti prej, preden tožeča stranka ne (do)plača sodne takse.