• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 30
  • >
  • >>
  • 81.
    VSL Sklep II Cp 2549/2017
    29.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00012061
    ZST-1 člen 11, 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2, 15, 15/4, 34a, 34a/3. ZUPJS člen 17, 17/2, 18, 18/1. ZSVarPre člen 8, 8/1, 27. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 14/1.
    plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - zmožnost plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke - res iudicata - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - vezanost na pravnomočno odločbo - spremenjene okoliščine - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova - premoženje, ki se ne upošteva - ogroženo preživljanje - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
    Tožniku, ki je bil oproščen plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče naložiti plačila sodne takse za sodno poravnavo, čeprav je na njeni podlagi pridobil nepremično premoženje. Oprostitev plačila sodne takse velja za vse takse postopka pred sodiščem prve stopnje. Ker vrednost tožnikovega premoženja, kljub pridobljenemu premoženju ne presega premoženjskega cenzusa iz 27. člena ZSVarPre, bi bila s plačilom takse za sodno poravnavo bistveno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja.
  • 82.
    VSL Sklep I Cp 966/2018
    29.5.2018
    SODNE TAKSE
    VSL00012124
    ZST-1 člen 11, 11/4.
    oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - nastanek obveznosti plačila sodne takse
    Tožeča stranka, ki je pravna oseba, ne more biti oproščena plačila sodne takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR (četrti odstavek 11. člena ZST-1). Ker znaša v obravnavnem primeru sodna taksa le 33,00 EUR tožeča stranka ni upravičena do oprostitve plačila sodne takse.
  • 83.
    VSL Sklep I Cpg 361/2018
    29.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00012747
    ZPP člen 116, 116/1.
    narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - vzrok za zamudo
    Za odločitev v tej zadevi je pomembno ne le to, kaj je tožeča stranka v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje trdila in predložila, temveč tudi to, česa ni. Tako tožeča stranka ni predložila računa, ki bi dokazoval opravljeno storitev (zamenjavo pnevmatike) ter dan in uro izdanega računa. Tožeča stranka sploh ni navedla, ob kateri uri se je nezgoda zgodila, prav tako tudi ni trdila, da ni bila mogoča najenostavnejša in hkrati najhitrejša rešitev (ki bi moda celo omogočila pravočasen prihod na narok) - zamenjava predrte pnevmatike z rezervno. Višje sodišče prav tako pritrjuje sodišču prve stopnje, da je nenavadno, da tožeča stranka (ki ne zatrjuje, da nima ustreznega telefona, s pomočjo katerega bi lahko (tako ali drugače) zlahka pridobila telefonsko številko sodišča), sodišča ni nemudoma obvestila o nezgodi.
  • 84.
    VSM Sklep IV Kp 41463/2017
    29.5.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00012477
    ZKP-UPB8 člen 445, 445.č, 445.č/2.
    zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev sodnega pisanja - ugotavljanje istovetnosti - izvedenec grafolog - ponarejen podpis - obvestilo o seji
    Odločilna dejstva so dejstva, opisana v izreku posamezne sodne odločbe.
  • 85.
    VDSS Sodba Pdp 958/2017
    29.5.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00013742
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
    Tožnica (prodajalka) je v spornem času v prodajalni tožene stranke odtujila 147 bonov za malico, nato pa jih vnovčila kot svoje, s čimer je pridobila protipravno premoženjsko korist v znesku 610,05 EUR. Zato je bil podan utemeljen razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
  • 86.
    VSL Sklep Cst 261/2018
    29.5.2018
    DAVKI - STEČAJNO PRAVO
    VSL00020011
    ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1, 405, 405/5. ZPP člen 212. ZDavP-2 člen 68a.
    postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - dajanje neresničnih podatkov - davčna napoved - dodatna odmera davka - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - nova odmera dohodnine - trditveno in dokazno breme
    Ni pomembno, kdaj je bila odločba iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP izdana, pomemben je čas, ko je prišlo do opustitve dolžne in pravilne prijave davkov, za katero je ta odločba izdana.
  • 87.
    VSL Sklep II Cp 921/2018
    29.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00011909
    ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZPP člen 105a.
    nastanek taksne obveznosti - nastanek taksne obveznosti za tožbo - sodna taksa za tožbo - sodna taksa za podredni tožbeni zahtevek - nasprotna tožba - eventualna kumulacija zahtevkov - sodna taksa kot procesna predpostavka
    Taksna obveznost za podredno postavljen zahtevek nastane z vložitvijo tožbe.
  • 88.
    VDSS Sodba Pdp 270/2018
    29.5.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00013478
    ZDR-1 člen 127. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (1991) člen 71, 71/3, 71/9.
    plačilo razlike plače - znižanje plače - variabilni del plače - poslovni rezultat
    Razlogi, da delavec oziroma skupina delavcev ne dosega delovnih rezultatov, so lahko le osebne narave. To so torej lahko le razlogi, ki so odvisni od delavca. Po navedbah tožene stranke pa so bili razlogi za nedoseganje planirane realizacije finančne težave oziroma izredni dogodki, na katere tožnik ni imel vpliva. V takšni situaciji pa tožena stranka kriterija (izredni dogodki), na katerega tožnik dejansko niti ni mogel vplivati, glede na določbo devetega odstavka 71. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije ni mogla uporabiti za izračun osnovne plače. To nadalje pomeni, da v spornem obdobju ni obstajala podlaga za negativno stimulacijo in znižanje tožnikovih osnovnih plač v višini 30% mesečno. Drugačna razlaga bi pomenila, da tožnik nosi poslovni rizik tožene stranke (njegovega delodajalca), kar ni sprejemljivo.
  • 89.
    VDSS Sodba Pdp 145/2018
    29.5.2018
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS00014045
    ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.. OZ člen 243.. ZDR člen 156, 184.
    odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
    V sodbi VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 je Vrhovno sodišče RS glede narave terjatve poudarilo, da gre v tovrstnih sporih, v katerih delavci vtožujejo plačilo za tiste dni, ko bi jim morala tožena stranka zagotoviti tedenski počitek v višini osemkratnika urne plačne postavke za posamezen dan, za premoženjski odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbenih obveznosti.

    Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v obravnavanem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
  • 90.
    VSM Sodba IV Kp 52609/2010
    29.5.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00013590
    KZ-1 člen 26, 179, 179/1.
    kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja - blanketno kaznivo dejanje - dolžnostno ravnanje zdravnika - malomarnost
    Izločitev izvedenskega mnenja ad hoc postavljenega zagovornika.

    Popolnost opisa dejanja glede na blanketnost zakonskega predpisa.
  • 91.
    VSL Sklep II Cpg 276/2018
    29.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00012604
    ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 155/2.
    nepotrebni stroški - spor majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - ponavljanje tožbenih navedb
    Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo odvetniških stroškov za drugo pripravljalno vlogo, saj le-ta ni bila potrebna. Z navedeno vlogo tožeča stranka prav nič ni pripomogla k razrešitvi spora, ampak je v njej le ponovila svoje trditve iz tiste vloge, s katero je dopolnila tožbo.

    Zmotno je pritožbeno stališče, da je bila tožeča stranka po prejemu poziva, naj odgovori na vlogo tožene stranke, to dolžna storiti. Iz besedila poziva z dne 16. 10. 2017 jasno izhaja, da tožeča stranka „lahko“ odgovori na vlogo nasprotnika. Ali bo to storila ali ne, je odvisno od njene presoje o tem, ali je treba trditveno podlago in dokaze še v čem dopolniti. Ponavljanje že podanih navedb ne pripomore k razrešitvi spora. Celo nasprotno. Tako ravnanje sodišče in nasprotno stranko le po nepotrebnem obremenjuje z implicitno zahtevo po ponovnem prebiranju vlog z že podanimi istovrstnimi navedbami.
  • 92.
    VSM Sklep I Cp 179/2018
    29.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00016340
    ZPP člen 11, 11/3.
    denarna kazen zaradi žalitve sodišča
    Kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča v pritožbi (109. člen ZPP).
  • 93.
    VSL Sodba VI Kp 26582/2015
    29.5.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00012277
    KZ-1 člen 74, 74/1, 75, 75/2, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 245/6. ZKP člen 450b, 450b/1, 450b/2.
    kaznivo dejanje pranja denarja - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - odvzem protipravne premoženjske koristi - varnostni ukrep - obvezen odvzem predmetov - napačna pravna podlaga
    Ker po prvem odstavku 74. člena KZ-1 nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, je sodišče druge stopnje ob presoji, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je obtožencu (smiselno na podlagi 75. člena KZ-1) naložilo v plačilo znesek 463.278,00 EUR, ki dejansko ustreza premoženjski koristi pridobljeni z obravnavanim kaznivim dejanjem, takšni odločitvi pritrdilo kljub temu, da je pri tem prvostopenjsko sodišče s sklicevanjem na šesti odstavek 245. člena KZ-1 navedlo napačno pravno podlago.
  • 94.
    VDSS Sodba Pdp 201/2018
    29.5.2018
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00013506
    ZDR-1 člen 6.
    mobing - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu
    Res je sicer, da neko posamezno ravnanje v nizu več očitanih ravnanj lahko ni nezakonito (saj posamezno ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja), celota ravnanj pa lahko predstavlja mobing kot ponavljajoče se ali sistematično ravnanje. Vendar to v obravnavani zadevi ni izkazano. Vsa ravnanja rektorja, tudi če jih ocenjujemo skupaj, ne utemeljujejo dokazne ocene o mobingu in nedovoljenem pritisku na tožnika kot takratnega direktorja.
  • 95.
    VSL Sklep II Cpg 1126/2017
    29.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00012369
    ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 142/4, 180, 451, 452.
    postopek v sporu majhne vrednosti - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - tožba - vsebina tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe - vročitev dopolnitve tožbe - prva pripravljalna vloga - osebno vročanje - nepravilno vročanje - neupoštevanje vloge
    Tožba mora biti vročena osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča to velja tudi za dopolnitev tožbe. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (ki je bil vložen tudi v obravnavanem primeru) tožeča stranka namreč še ne poda vseh trditev in dokazov, na katere opira svoj zahtevek, čeprav je to ena od bistvenih sestavin tožbe po 180. členu ZPP (v zvezi z 451. členom ZPP). Ker lahko omenjeni zahtevi v postopku, ki se je predhodno vodil kot izvršilni postopek, učinkovito sledi šele v dopolnitvi tožbe (h kateri jo pozove sodišče), je torej tudi dopolnitev tožbe toženi stranki potrebno vročiti osebno.
  • 96.
    VSL Sodba II Cpg 1024/2017
    29.5.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00012555
    OZ člen 104, 435.
    napake v izpolnitvi - popust - obljuba plačila - napake - pobotni ugovor - fiksni rok - spor majhne vrednosti - jamčevalni zahtevek - prodajna pogodba
    Ker je tožena stranka izkoristila že jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine, z delom pobotnega ugovora, s katerim med drugim uveljavljala plačilo stroškov, ki so potrebni, da se napaka sanira (kar ima prav tako značaj jamčevalnega zahtevka za odpravo napake), nikakor ne more uspeti.

    Zgolj v primeru, ko bi tožeči stranki povedala, da je izpolnitev po 22. 4. 2016 zanjo brez pomena in bi se tožnica z navedenim datumom dobave strinjala ter sprejela pomen časa izpolnitve za toženo stranko, bi toženka v tem postopku lahko uveljavljala, da je bil datum 22. 4. 2016 določen kot fiksen, ne more pa uspeti z navedbami, da se je - kljub temu, da je tožena stranka sprejela ponudbo, v kateri je bilo navedeno, da bo dobava najkasneje 28. 4. 2016 - tožeča stranka zaradi številnih klicev in prigovarjanj morala vedeti, da je bila izpolnitev na dan 22. 4. 2016 bistvena sestavina pogodbe.
  • 97.
    VDSS Sodba Pdp 28/2018, enako tudi ,
    29.5.2018
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS00014046
    ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.. OZ člen 243, 352, 352/3.. ZDR člen 156, 184, 206.. ZDR-1 člen 202.
    odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija - zakonske zamudne obresti - zastaranje
    Zagotovitev misijskega dopusta oziroma odsotnosti ter višja plača na misiji ne izključujeta pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena. To, da je tožnik v spornem obdobju izrabil posebni dodatni dopust, ne pomeni, da ne more biti upravičen do vtoževane odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka v času misije.

    Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma, od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
  • 98.
    VDSS Sodba Pdp 965/2017
    29.5.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00013291
    ZDR člen 163.
    nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sindikat - članarina - dodatek za delovno dobo
    Pri odškodnini za neizkoriščen letni dopust je bistveno vprašanje, ali je delavec dejansko imel možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Do denarnega nadomestila za neizrabljen dopust je tako delavec upravičen ob prenehanju delovnega razmerja, če do izteka pogodbe dopusta objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se v skladu s stališči sodne prakse zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja.
  • 99.
    VSM Sklep I Ip 276/2018
    28.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00011885
    ZIZ člen 15, 179. ZPP člen 233.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - vročitev v izjavo dolžniku - cenitev nepremičnine

    Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, in da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo cenilca in glede te opredelijo. ZIZ res podrobneje ne ureja postopka v zvezi s cenitvijo cenilca, zato je potrebno v skladu z določbo 15. člena ZIZ kot subsidirane uporabiti določbe ZPP o izvedencih. Ker ZIZ ne predpisuje naroka, na katerem bi cenilec podal cenitev in na katerem bi stranka po podaji cenitve lahko podala pripombe, pač pa izvršilno sodišče ugotovi vrednost nepremičnin izven naroka na podlagi pisne cenitve cenilca, je stranki potrebno omogočiti, da se seznani s cenitvijo in poda pred izdajo sklepa pripombe pisno v postavljenem roku. O tej pravici jo je potrebno tudi ustrezno poučiti.

  • 100.
    VSL Sklep II Cp 1172/2018
    28.5.2018
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00012603
    ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1.
    skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - poslovni delež zakonca - premoženje družbe
    V skupno premoženje pravdnih strank lahko spada le poslovni delež v družbi, ne pa premoženje te družbe ali pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, ločen od toženca.

    Tožnici ni uspelo niti s stopnjo verjetnosti izkazati tožbenega zahtevka na ugotovitev, da premoženje družbe sodi v skupno premoženje pravdnih strank. Tožnica s predlogom za izdajo začasne odredbe predlaga prepoved obremenitve in odsvojitve nepremičnin v lasti družbe, ki ne predstavljajo skupnega premoženja pravdnih strank, niti družba ni stranka tega postopka niti tožnica ne pojasni, kako naj bi morebitno odtujevanje nepremičnin vplivalo na poslovni delež, glede katerega pa je nedvomno, najmanj s stopnjo verjetnosti, izkazala, da sodi v skupno premoženje.
  • <<
  • <
  • 5
  • od 30
  • >
  • >>