ZPIZ-2 člen 129, 129-5.. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3.
pokojninska doba - zavarovalna doba - delo na kmetiji
V pokojninsko dobo se kot zavarovalna doba všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in v zavarovanju. To pomeni, da se določeno obdobje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba lahko všteje samo pod pogojema, torej če je dokazano, da je bil zavarovanec na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in da je bil na tej podlagi tudi zavarovan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012063
SPZ člen 228, 244, 244/1, 247, 247/1. OZ člen 3, 86, 86/1. ZZZDR člen 2. ZPP člen 213.
izpraznitev stanovanja - osebna služnost stanovanja - služnostni upravičenec - osebna služnost rabe - družinski člani - numerus clausus stvarnih pravic - prosto urejanje obligacijskih razmerij - zavrnitev dokaznih predlogov
Število osebnih služnosti je omejeno (228. člen SPZ), zato stranke ne morejo poljubno oblikovati novih osebnih služnosti, ki bi imele naravo stvarnih pravic.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepovedni zahtevek
Kljub že vzpostavljenem stanju pred vznemirjanjem je tožbeni zahtevek, ki meri na prepoved ponovnega vznemirjanja lastninske pravice, utemeljen, saj glede na toženkino ravnanje pred vložitvijo tožbe in še med pravdo obstaja nevarnost, da bo toženka v bodoče ponovno ovirala tožničin dostop do kletnih prostorov.
ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2016 tožniku odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč že 12. 12. 2016 na podlagi tožnikove izredne odpovedi), pravilno odločilo, da je izredna odpoved tožene stranke pravno neučinkovita. Stališče, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način odpoveduje, ne obstoji več, izhaja tudi iz primerljive zadeve Vrhovnega sodišča RS.
Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališča, da se za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki odpoveduje (v trenutku odpovedi) neobstoječe delovno razmerje, smiselno uporablja določba tretjega odstavka 13. člena ZDR, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha (enako določa tretji odstavek 15. člena sedaj veljavnega ZDR-1) in da zato uveljavljanje pravne neučinkovitosti take odpovedi ni vezano na uveljavljanje s posebno tožbo pred sodiščem v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR (tretjega odstavka 200. člena ZDR-1).
Pojma posesti stvarne služnosti SPZ ne pozna več, vendar se s tem varstvo posestnega položaja imetnika stvarne služnosti vsebinsko ni spremenilo. Sprememba je bolj redakcijske in ne vsebinske narave, saj se je opustila odvečna odločba o posesti pravice stvarne služnosti, ker je ta pojmovno zajeta že v natančneje določeni soposesti stvari.
Priznavanje soposesti tistemu, ki skupaj z drugimi poseduje stvar ali izključno poseduje le del stvari, vključuje položaj tistega, ki je dejansko uporabil nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini stvarne služnosti. Za posestno varstvo zadošča zatrjevana in dokazana delna oblast nad stvarjo, pri čemer zatrjevanje pravice, na kateri takšna oblast temelji (stvarna služnost), ni pomembno.
odločitev o pravdnih stroških - stečajni postopek - prijava terjatve
Za rešitev spora je pomembno vprašanje, kdaj je tožnikova terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastala, pred ali po začetku stečajnega postopka. Odgovora na to vprašanje ni mogoče najti v ZFPPIPP, ga pa daje ZPP v 163. členu, ki določa, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče. Zato ni nobenega dvoma, da je terjatev tožnika nastala šele po začetku stečajnega postopka nad toženko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012181
ZNP člen 97. ZUreP-1 člen 110. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (2010) člen 55. Pravilnik o tehničnih pogojih in normativih za varen trasport tekočih in plinstih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih ter naftovodih in plinovodih za mednarodni transport (1985) člen 8, 9, 9/2.
denarna odškodnina - ustanovitev služnosti v javno korist - služnost plinovoda - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - izgubljeni dohodek - varnostni pas - dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - pravica do izjave - protispisnost - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka
Zgolj nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca.
Očitek protispisnosti je podan zgolj takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami. To pomeni, da mora pritožnik ob uveljavljanju navedene kršitve navesti konkretno mesto v listini, iz katere naj bi bil podatek o odločilnem dejstvu napačno prenesen v sodbo.
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - nastop pravnomočnosti - domneva o umiku pritožbe
Ker je tožena stranka zoper sodbo, ki jo je prejela 28. 6. 2013, dne 5. 7. 2013 vložila pritožbo (ki se je kasneje štela za umaknjeno zaradi neplačila dolžne sodne takse), sodba z dnem 9. 7. 2013 ni mogla postati pravnomočna, saj je vložena pritožba odložila nastop pravnomočnosti.
vstop novega upnika - pravica do izjave pred sodiščem
Pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika je treba zagotoviti dolžniku pravico do izjave in mu vročiti predlog novega upnika še pred odločitvijo.
dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - neposlovna odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zlom leve koželjnice - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Bolečina je subjektivna kategorija, vendar izvedensko mnenje služi ne le objektivizaciji obsega škode, ampak tudi preveritvi verodostojnosti oškodovančevih trditev in izpovedbe.
Ker dolžnik še vedno ni izpolnil obveznosti, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zvišalo zagroženo denarno kazen iz prvotnih 10.000,00 na 12.000,00 EUR, kar je še vedno upoštevaje pomen dejanja ter druge okoliščine primera.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012375
KZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-3, 74, 74/2, 186, 186/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - odločilno dejstvo - konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - celovita dokazna ocena - spreminjanje izjav - sugestivno vprašanje - kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - odločba o kazenski sankciji - uporaba omilitvenih določil - odmera kazni - odvzem protipravne premoženjske koristi
Pritožba uveljavlja t.i. protispisnost kot bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je po zakonski dikciji 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah med postopkom in samimi temi listinami oziroma zapisniki. Nasprotje, ki ga pritožba izpostavlja, se ne nanaša na prav nobeno odločilno dejstvo.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - sporna dejstva v izvršbi - obstoj terjatve - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - izvršljivost terjatve - ugovor zapadlosti terjatve - nedopustnost izvršbe - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - kršitev pogodbenih obveznosti - odstop od kreditne pogodbe
Obstoja in višine terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, dolžnik v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe ne more izpodbijati. Načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka sodišču ne dovoljuje presojati utemeljenosti in pravilnosti izvršilnega naslova. Upoštevati mora terjatev, kot je opredeljena v izvršilnem naslovu. V ugovoru zoper sklep o izvršbi se lahko uveljavljajo le razlogi, ki preprečujejo izvršbo. Nobeden od teh pa ne dopušča ponovne presoje utemeljenosti terjatve iz izvršilnega naslova.
Odstop od pogodbe zaradi kršitve pogodbenih obveznosti kreditojemalcev pri plačevanju kreditnih obrokov, s posledično takojšnjo zapadlostjo celotne terjatve, je bil dogovorjen že v kreditnih pogodbah oz. notarskih zapisih, ki sta jih tožnika kot poroka in pogodbeni stranki podpisala ter se z njimi strinjala. To pomeni, da je bil obstoj terjatve, nastale na način (z odstopom od kreditne pogodbe zaradi neplačevanja kreditnih obveznosti), ki ga skušata pritožnika izpodbijati, ugotovljen že v izvršilnem naslovu - notarskem zapisu.
oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Tožeča stranka, ki je pravna oseba, ne more biti oproščena plačila sodne takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR (četrti odstavek 11. člena ZST-1). Ker znaša v obravnavnem primeru sodna taksa le 33,00 EUR tožeča stranka ni upravičena do oprostitve plačila sodne takse.
sprememba tožbe brez soglasja toženca - privilegirana sprememba tožbe
To pa pomeni, da pri konkretni spremembi tožbe niso podani zakonski pogoji za privilegirano spremembo tožbe (pri kateri privolitev tožene stranke ni potrebna) iz 186. člena ZPP. Ne le, da tožeča stranka v konkretni zadevi tožbe ni spremenila tako, da bi (zaradi novih okoliščin) namesto prvotnega zahtevka uveljavljala nov (drugačen) zahtevek, marveč tožeča stranka tožbe tudi ni spremenila tako, da bi zahtevala zaradi novih okoliščin (ki so nastale po vložitvi tožbe), iz iste dejanske podlage drug predmet (namesto prvotnega predmeta, katerega izročitev je postala naknadno nemogoča) ali denarni znesek (namesto izročitve predmeta, če je postala izročitev predmeta naknadno nemogoča). Kot rečeno, v obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbo spremenila tako, da je poleg oblikovalnega tožbenega zahtevka podrejeno uveljavljala še dajatveni denarni odškodninski zahtevek.
verodostojna listina - sklep o izvršbi - konkurenčna klavzula - konkurenčna prepoved - nastala škoda
Listine, ki so bile podlaga za izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku in so v pravdnem postopku tako kot vsak drug dokaz podvržene dokazni oceni sodišča (8. člen ZPP).
Tožena stranka je s tem, ko je v času zaposlitve pri tožeči stranki istemu kupcu za svoj račun prodajala istovrstne izdelke, kot jih je prodajala tožeča stranka, opravljala delo oziroma sklepala posle, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke in s katerimi ji je konkurirala. Ker tožena stranka za takšno ravnanje ni imela ne pisnega ne ustnega soglasja, je s tem kršila konkurenčno prepoved, kot je določena v 37. členu ZDR.
KZ-1 člen 74, 74/1, 75, 75/2, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 245/6. ZKP člen 450b, 450b/1, 450b/2.
kaznivo dejanje pranja denarja - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - odvzem protipravne premoženjske koristi - varnostni ukrep - obvezen odvzem predmetov - napačna pravna podlaga
Ker po prvem odstavku 74. člena KZ-1 nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, je sodišče druge stopnje ob presoji, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je obtožencu (smiselno na podlagi 75. člena KZ-1) naložilo v plačilo znesek 463.278,00 EUR, ki dejansko ustreza premoženjski koristi pridobljeni z obravnavanim kaznivim dejanjem, takšni odločitvi pritrdilo kljub temu, da je pri tem prvostopenjsko sodišče s sklicevanjem na šesti odstavek 245. člena KZ-1 navedlo napačno pravno podlago.
postopek v sporu majhne vrednosti - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - tožba - vsebina tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe - vročitev dopolnitve tožbe - prva pripravljalna vloga - osebno vročanje - nepravilno vročanje - neupoštevanje vloge
Tožba mora biti vročena osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča to velja tudi za dopolnitev tožbe. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (ki je bil vložen tudi v obravnavanem primeru) tožeča stranka namreč še ne poda vseh trditev in dokazov, na katere opira svoj zahtevek, čeprav je to ena od bistvenih sestavin tožbe po 180. členu ZPP (v zvezi z 451. členom ZPP). Ker lahko omenjeni zahtevi v postopku, ki se je predhodno vodil kot izvršilni postopek, učinkovito sledi šele v dopolnitvi tožbe (h kateri jo pozove sodišče), je torej tudi dopolnitev tožbe toženi stranki potrebno vročiti osebno.
nepotrebni stroški - spor majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - ponavljanje tožbenih navedb
Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo odvetniških stroškov za drugo pripravljalno vlogo, saj le-ta ni bila potrebna. Z navedeno vlogo tožeča stranka prav nič ni pripomogla k razrešitvi spora, ampak je v njej le ponovila svoje trditve iz tiste vloge, s katero je dopolnila tožbo.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je bila tožeča stranka po prejemu poziva, naj odgovori na vlogo tožene stranke, to dolžna storiti. Iz besedila poziva z dne 16. 10. 2017 jasno izhaja, da tožeča stranka „lahko“ odgovori na vlogo nasprotnika. Ali bo to storila ali ne, je odvisno od njene presoje o tem, ali je treba trditveno podlago in dokaze še v čem dopolniti. Ponavljanje že podanih navedb ne pripomore k razrešitvi spora. Celo nasprotno. Tako ravnanje sodišče in nasprotno stranko le po nepotrebnem obremenjuje z implicitno zahtevo po ponovnem prebiranju vlog z že podanimi istovrstnimi navedbami.