GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - VODE
VSL00011494
ZGJS člen 5, 5/2, 59. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-4. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 2, 2-3. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2-3, 2-18, 2-21, 3, 3/1, 5, 5/1.
plačilo stroškov dobavljene vode - plačilo dobavljene vode - zavezanec za plačilo porabljene vode - oskrba s pitno vodo - obvezna gospodarska občinska javna služba - uporabnik storitve javne službe - javni vodovod - zasebni vodovod
Nekdaj zasebni vodovod sedaj služi opravljanju gospodarske javne službe, to je oskrbi s pitno vodo, zato gre za gospodarsko javno infrastrukturo (4. točka prvega odstavka 2. člena ZPNačrt) in posledično za javni vodovod v smislu prvega odstavka 5. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo.
Treba je ločiti vprašanje pravice uporabe vodovoda in vprašanje plačila javne službe oskrbe s pitno vodo. Res je, da občina in tožeča stranka uporabljata vodovod zasebne vodovodne skupnosti brez ustrezne pravne podlage, vendar tožeča stranka zagotavlja storitev gospodarske javne službe, zato je tožena stranka zavezanka za njeno plačilo. Ureditev lastninsko pravnih razmerij je lahko predmet drugih, ustreznih pravnih postopkov.
odpravnina - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Tožena stranka se v pritožbi utemeljeno zavzema, naj se pri odmeri stroškov postopka upošteva njen delež uspeha v pravdi, ki ga uveljavlja v višini 22,81 %, saj tožnica z razliko vtoževane odpravnine (3.731,34 EUR s pp) ni uspela. To ni le sorazmerno majhen del zahtevka.
odškodninska odgovornost - lovska družina - odškodninska odgovornost lovske organizacije za nalet divjadi - odškodninska odgovornost lovske družine - krivdna odgovornost upravljalca - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom - dokazno breme - povrnitev škode - trčenje vozila in divjadi na cesti - postavitev prometnega znaka - opustitev dolžnega ravnanja - naključje
Na podlagi določila 53. člena ZDLov-1 mora lovska družina izvajati ukrepe za preprečevanje škode po divjadi, med katere spada tudi pobuda za postavitev prometnega znaka, ki opozarja na nevarnost prehoda divjadi. Enotno stališče sodne prakse v Sloveniji je, da lovska organizacija odgovarja samo v primeru, če ne poskrbi za postavitev prometnega znaka na delu cestišča, kjer ima divjad reden oziroma stalen prehod preko ceste. Posamičen prehod divjadi preko ceste pa lovski družini ne narekuje postavitve prometnega znaka, ti se postavljajo tam, kjer nevarnost dejansko obstaja, sicer bi bil njihov učinek v praksi razvrednoten.
Glavni očitek pritožbe sloni na trditvi, da predstavlja odločitev Prezidija Vrhovnega sodišča Ruske federacije politično odločitev, oz., da je Prezidij čeprav formalno sodi v ustroj Vrhovnega sodišča, politični in ne pravosodni organ in da država prosilka, ki ne spoštuje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, želi navzven prikazati, da je zahteva za izročitev tujca utemeljena. Sodišče druge stopnje na te navedbe ne more ponuditi odgovora, ker so preveč posplošene, vendar v spisovnih podatkih ne vidi osnove za take očitke.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM00011232
URS člen 29. ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-4.
prekršek - prekoračitev hitrosti vožnje - domnevano dejstvo - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - razumen dvom - pravica do obrambe - prekluzija
Dejstvo, da pravna oseba, lastnica osebnega avtomobila, s katerim je bil storjen prekršek, prekrškovnemu organu v predpisanem roku ni posredovala podatkov, kdo je storilec prekrška, posledično pomeni le to, da se v tem primeru v skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPrCP za prekršek kaznuje njegova odgovorna oseba, kateri pa morajo biti v postopku zagotovljena vsa temeljna ustavna jamstva poštenega postopka, to je med drugim pravica do obrambe iz 29. člena Ustave Republike Slovenije, kar obenem pomeni tudi pravico predložiti takšne razbremenilne dokaze, s katerimi izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva iz drugega odstavka 8. člena ZPrCP, da je storilka prekrška.
Ko je darilna pogodba sklenjena in realizirana, odpadli nagib, čeprav je prerasel v kavzo, ne more biti razlog za naknadno ugotovitev ničnosti te pogodbe.
izstavitev pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače
Tožnica ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „novinar specialist“. Posledično je že iz tega razloga utemeljeno zavrnjen zahtevek za izstavitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „novinar urednik“. Tožnica bi imela pravico to zahtevati skladno s 17. členom ZDR-1 le v primeru, če pisna pogodba ne bi bila sklenjena in bi opravljala delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, dejansko pa naj bi opravlja drugo delo. Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno.
Tožnica v spornem obdobju ni opravljala del in nalog delovnega mesta "novinar urednik", zato ni upravičena do plače za to delovno mesto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011767
ZZK-1 člen 243, 244, 244/1. OZ člen 39, 39/4, 255. ZPP člen 154, 154/1, 161, 161/3.
izbrisna tožba - paulijanska tožba - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbris vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - dopustna podlaga - nedopusten nagib - oškodovanje upnikov - izigravanje upnikov - ničnost pogodbe - pasivna legitimacija - stroški postopka - sosporništvo
Ker sta bila sporna pogodba in sporazum sklenjena z očitnim namenom izigravanja tožeče stranke kot upnika, je zaradi nedopustnega nagiba utemeljena sankcija ničnosti pogodbe (četrti odstavek 39. člena OZ). Sodna praksa je o tem že zavzela stališče, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba. Pri tem pa odsotnost posebnega ugotovitvenega zahtevka na ničnost pogodbe oziroma sporazuma tožeči stranki ne odvzema možnosti vložitve izbrisne tožbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe.
Pri izbrisni tožbi je pasivno legitimiran tisti, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice, kar izrecno določa prvi odstavek 244. člena ZZK-1. Nobene materialnopravne podlage ni, ki bi zahtevala vložitev izbrisne tožbe tudi zoper A. A. kot pogodbenika in nujnega sospornika.
V primeru uspeha z ničnostno tožbo upniku ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi bilo njegovo pravno varstvo neučinkovito
odločitev o pravdnih stroških - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - opeklina - odškodnina za skaženost - starost oškodovanca in višina odškodnine - katastrofalna škoda
Kadar je stroškovno pomemben del sojenja namenjen ugotavljanju pravnega temelja, je potrebno pri oceni uspeha v postopku upoštevati tako uspeh strank po temelju kot tudi po višini.
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - plačilo uporabnine - imetništvo stvari - pravica do uporabe - lastninska pravica v pričakovanju - prikrajšanje - privolitev v prikrajšanje - obogatitev - korist od uporabe nepremičnine - tržna najemnina - hipotetična najemnina - ugotavljanje hipotetične najemnine
Po zakonskem besedilu 198. člena OZ lahko uporabnino uveljavlja imetnik stvari. Kot imetnika stvari in upravičenca do uporabnine je treba šteti upravičenca do rabe neupravičeno uporabljene stvari, kar vključuje imetnika obligacijske pravice do rabe stvari, prav tako pa tudi imetnika stvarne pravice ali stvarne pravice v pričakovanju. Sodna praksa tako uporabnino priznava lastniku, bonitarnemu lastniku in drugemu imetniku pravice do uporabe.
Z vidika odsotnosti privolitve mora biti podan eden od dveh alternativnih pogojev, to je da je upravičenec s strani neupravičenega uporabnika na nedopusten način izključen iz rabe stvari ali pa, da imetnik stvari aktivno poskusi preprečiti svoje prikrajšanje.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dejansko stanje nepremičnin - metodologija
Nestrinjanje pravdne stranke z metodo, ki jo je izvedenec pri svojem izvedenskem delu uporabil, ne vpliva na izvedenčevo pravico do plačila za opravljeno izvedensko delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00011270
ZPP člen 346, 346/1. ZDZdr člen 34, 39, 39/1.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - pravni interes za pritožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - nedovoljenost pritožbe
Ker je udeleženec glede zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice uspel prepričati sodišče, da niso izpolnjeni pogoji za izrek tega ukrepa brez privolitve, je treba kot nedovoljeno zavreči njegovo pritožbo, za katero nima pravnega interesa.
uporaba solastne stvari - uporabnina za stanovanje - preprečitev uporabe nepremičnine - zahteva za dopustitev uporabe - izročitev ključev - dejansko stanje - dokazna ocena
Ker glede na ugotovljeno dejansko stanje toženca tožniku z neizročitvijo ključev onemogočata (so)uporabo (kateregakoli dela) sporne nepremičnine, sodišču prve stopnje ni bilo potrebno (saj za odločitev ni bilo bistveno) ugotavljati, ali slednja dva (preko hčerke) uporabljata (zasedata) sporno nepremičnino v večjem obsegu, kot znaša njun solastninski delež. Posledično tudi ni podana v zvezi s tem zatrjevana kršitev določb pravdnega postopka.
nedovoljene imisije - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - čezmerno otežkočanje uporabe nepremičnine - povzročanje materialne škode - prepoved poglabljanja nepremičnine - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - dokazovanje z izvedencem - materialno procesno vodstvo
V primeru neposrednega posega v nepremičnino ima lastnik na voljo opustitveno tožbo po 99. členu SPZ, s katero se lahko lastnik upre vsakemu nedopustnemu poseganju, ki lastnika vznemirja pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Poseg mora biti dejanski, ni pa treba, da čezmerno otežuje uporabo lastnikove nepremičnine ali mu povzroča znatnejšo škodo. Po navedenem ni bistveno, ali je tožnica zaradi ravnanja tožencev oškodovana; je pa pomembno, ali toženca s svojimi posegi še nadaljujeta. Vznemirjanje mora biti namreč trajno ali ponavljajoče se, da je lastnik upravičen do zaščite.
Pri prepovedi poglabljanja nepremičnine, kadar to vpliva na drugo nepremičnino, gre za posebno obliko negativnih imisij, ki so nedopustne ne glede na pogoje iz 75. člena SPZ.
OZ člen 147, 921, 924, 953, 953/1, 953/3, 964, 964/1, 965, 965/1.
zavarovanje pred odgovornostjo - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - omejitev zavarovanih nevarnosti - izključitev zavarovalnega kritja - škoda, ki je krita z zavarovanjem - premoženjski interes zavarovanca - povzročitev škode po osebi, za katero odgovarja zavarovanec - delavec zavarovanca - subrogacija - sozavarovana oseba - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
Izključitev zavarovalničine odgovornosti velja le, če škodo namenoma povzročijo zavarovalec, zavarovanec ali zavarovalni upravičenec. Če škodo povzroči kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, je zavarovalnica dolžna povrniti vsako škodo ne glede na to, ali je bila škoda povzročena iz malomarnosti ali namenoma (tretji odstavek 953. člena OZ). Takšna izjema od izključitve kritja velja tudi v primeru, ko bi zavarovalnica tovrstno kritje s pogodbenim določilom izključila.
Zavarovalnica ne more izključiti kritja zaradi naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere zavarovanec odgovarja.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - čas zadržanja na zdravljenju
Vprašanje dobe zadržanja na zdravljenju na zaprtem oddelku, tj. oddelku pod posebnim nadzorom, je strokovno vprašanje, zato je sodišče o tem pravilno odločilo v skladu s predlogom izvedenke.
O zdravljenju v psihiatrični bolnišnici na odprtem oddelku sodišče ne odloča.
ZPND člen 4, 4/2, 19, 19/1, 19/3, 22č. KZ-1 člen 64, 65.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - varstveni ukrep - stiki z otroki
Za podaljšanje ukrepov po ZPND morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND), izkazano pa mora biti tudi, da izrečeni ukrepi niso zalegli.
ZPP člen 137, 137/1, 183, 277, 318, 318/1, 339, 339/2-7.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nasprotna tožba - samostojno obravnavanje nasprotne tožbe - pravilna vročitev nasprotne tožbe v odgovor - vročitev pooblaščencu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V pravni literaturi je zastopano stališče, da je pooblaščenec tožnika upravičen za njegovo zastopanje tudi v primeru, če toženec vloži nasprotno tožbo (ki se obravnava v enotnem postopku skupaj s tožbo), zato velja, da stranka ne more biti v drugačnem (slabšem) položaju zgolj zaradi tega, ker se nasprotna tožba obravnava v ločenem postopku. Ni torej videti utemeljenih razlogov, da stranki tudi v tem primeru ne bi priznali, da že ima oziroma jo že zastopa pooblaščenec, ki ga je pooblastila v postopku po tožbi. Glede na navedeno torej pritožba pravilno opozarja, da bi morala biti nasprotna tožba s pozivom za odgovor vročena pooblaščenki toženke, ne pa stranki neposredno (prvi odstavek 137. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
osebni stečaj - položaj in pristojnosti upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Z začetkom postopka osebnega stečaja pridobi upravitelj upravičenje kot zakoniti zastopnik zastopati stečajnega dolžnika tudi pri pravdnih (procesnih) dejanjih, ki imajo lahko vpliv na stečajno maso (prvi odstavek 386. člena in smiselno drugi odstavek 245. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 97. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre v konkretni pravdi za terjatev, ki ima lahko vpliv na stečajno maso. Čeprav gre za nedenarno terjatev (ki pa vsebinsko vpliva na priglašeno terjatev stečajnega upnika - prve toženke), namreč zahtevek na ničnost kreditne pogodbe brez dvoma v konkretnem primeru vpliva na obseg stečajne mase, saj se je z navedeno kreditno pogodbo tožeča strank (sedaj stečajna dolžnica) zavezala kot solidarni porok in plačnik, da bo toženi banki namesto glavnega dolžnika poravnala zapadle obveznosti iz te kreditne pogodbe.