pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - nemoralna pogodba - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - uveljavljanje ničnosti - zainteresirana oseba - res iudicata
V skladu z 92. členom OZ se lahko na ničnost sklicuje vsak, ki ima pravni interes, torej vsak, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist. Naše pravo pravila, po katerem ugotovitve ničnosti ne more zahtevati nedobroverna oseba, ni sprejelo.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3. ZFPPIPP člen 340, 342, 342/5, 342/5-4. ZIZ člen 193. ZPP člen 190, 190/1, 190/2.
pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - dobra vera kupca - odsvojitev nepremičnine med pravdo
Kupec z nakupom nepremičnine v stečajnem postopku izvorno (originarno) pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, s tem pa preneha lastninska pravica prejšnjih imetnikov lastninske pravice na nepremičnini, pri čemer dejstvo, ali je bil kupec nepremičnine v stečajnem postopku ob nakupu dobroveren ali ne, ni odločilno.
Ko gre za konkurenco pridobljene lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in lastninske pravice na podlagi nakupa v stečajnem postopku od stečajnega dolžnika, ima prednost slednja.
napredovanja - imenovanje v naziv - uradniško delovno mesto - uvrstitev v višji plačni razred
Določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih, je treba razlogovati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge.
Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik na prejšnjem delovnem mestu v nazivu napredoval za pet plačnih razredov (izhodiščni plačni razred uradniškega naziva, v katerem je opravljal delo, je bil 39. plačni razred, tožnik pa je bil pred spremembo sistemizacije uvrščen v 44. plačni razred) in da je izhodiščni plačni razred novega uradniškega naziva 41. plačni razred, je tožena stranka tožnika z izpodbijanim sklepom pravilno uvrstila v 46. plačni razred (tj. izhodiščni plačni razred novega naziva povišan za pet napredovanj).
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/3, 339, 339/2, 339/2-12.
odgovornost delodajalca za delavca - ugovor pasivne legitimacije - delodajalčeva razbremenitev odgovornosti - dodatno naročena dela - prekluzija dokazov - ugovor prekluzije - vmesna sodba v pritožbenem postopku
Prav glede konkretnega dela je tožena stranka v gradbenih dnevnikih navedla, da gre za dodatno naročena dela, s čimer je posredno sebe opredelila kot izvajalca teh del in je bila na tej podlagi konkretna dela upravičena glavnemu izvajalcu tudi zaračunati. Ugotovljeno je bilo torej, da je delo opravil delavec, ki je bil zaposlen pri toženi stranki, v okviru organiziranega delovnega procesa na gradbišču, na katerem je pri opravljanju gradbenih del sodelovala tudi tožena stranka. Navedeno, po presoji pritožbenega sodišča, terja sklep, da tožena stranka ustreza pojmu delodajalca v smislu 147. člena OZ.
Kriterij za presojo odgovornosti delodajalca izhaja iz prvega odstavka 147. člena OZ, in sicer se lahko razbremeni odgovornosti le, če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah delal tako, kot je treba, česar pa tožena stranka ni dokazala.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
V pritožbi toženec sicer pojasnjuje, da je odsoten že približno štiri mesece zaradi mirovne misije na Kosovem, na kateri se nahaja kot vojak Republike Slovenije, ter da je njegov domači poštni predal odklenjen, ker ima pokvarjeno ključavnico, vendar toženec pravilnosti vročitve tožbe v odgovor (ki je v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe) ne izpodbija. Toženec na podlagi predmetnih pritožbenih navedb tudi ne predlaga vrnitve v prejšnje stanje, niti ne ponudi dokazov v tej smeri. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi podalo jasne razloge za izdajo zamudne sodbe in natančno obrazložilo okoliščine vročitve tožbe tožencu v odgovor, kar pritožbeno sodišče v celoti sprejema ter ne dvomi v pravilnost vročitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00011270
ZPP člen 346, 346/1. ZDZdr člen 34, 39, 39/1.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - pravni interes za pritožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - nedovoljenost pritožbe
Ker je udeleženec glede zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice uspel prepričati sodišče, da niso izpolnjeni pogoji za izrek tega ukrepa brez privolitve, je treba kot nedovoljeno zavreči njegovo pritožbo, za katero nima pravnega interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011254
ZPP člen 8, 229, 238. OZ člen 73, 74, 131.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zasebno varovanje - prilastitev denarja - izigravanje upnikov - direktno zastopanje - neupravičeno zastopanje - gotovinska plačila - oškodovanje delavcev - sorodstveno razmerje do prič - ocena verodostojnosti priče
Toženec je brez pravne podlage prejemal gotovinska plačila s strani naročnikov za opravo storitev varovanja in si jih protipravno prisvajal.
Dejstvo sorodstvene povezanosti med stranko in pričo samo po sebi še ne izpodbija verodostojnosti izpovedb.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPSPP člen 12. OZ člen 729, 729/1.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravica do izjave glede pravno pomembnega dejstva - kršitev pravice do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - konvalidacija ustne pogodbe - shranjevalna pogodba - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnik utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je brez izvedbe dokaznega postopka z zaslišanjem zakonitih zastopnikov in prič zavrnilo tožbeni zahtevek, saj je svojo obrazložitev (med drugim) oprlo zgolj na trditve tožene stranke, da pogodbeno razmerje ne obstoji, ne da bi za ugotovitev tega zatrjevanega dejstva izvedlo potrebne predlagane dokaze. S takšnim ravnanjem se pokaže kot utemeljen očitek kršitve pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
res iudicata - verižna kompenzacija - zakonski pobot po zfppipp - vezanost na trditveno podlago - izpolnitev pogodbe - posojilna pogodba
Ob raziskovanju okoliščin v zvezi s procesno situacijo glede obstoja pravnomočno razsojene zadeve, sodišče ni vezano izključno na trditve pravdnih strank, temveč tudi na svoje ugotovitve. S tem, ko je ugotovilo, da je sodna poravnava bila sklenjena le za del posojilne terjatve, ki ni bila predmet zakonskega pobotanja, ni prekoračilo trditev pravdnih strank in s tem ni storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, za kar bi šlo v takem primeru in ne za absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP kot zmotno meni pritožba.
Kot jasno izhaja iz zakonske definicije večstranskega pobota in tako kot ga opredeli sodna praksa, prenehanje obveznosti na podlagi večstranskega pobota ne pomeni, da predhodno obveznost ni nastala, saj sicer o njenem prenehanju ne moremo govoriti, le oblika realizacije je takšna, da udeleženci nič ne plačajo in nič ne prejmejo. Na takšen način izvršeno obveznost je šteti kot realizacijo predmeta pogodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani odpovedi utemeljeno očitala nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov v spornem obdobju, četudi so bili ti očitki že predmet predhodnih opozoril na izpolnjevanje obveznosti. V obravnavani zadevi namreč ni šlo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, pri kateri je bistveno, da delavec po prejemu pisnega opozorila ponovno krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - zemljiškoknjižno stanje - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - obstoj darila
V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
ZIZ člen 40, 226, 226/2, 268, 272, 273, 273/1, 273/1-3. SPZ člen 24, 24/1, 33, 33/1.
začasna odredba - motenje posesti - izročitev ključev - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - sodno varstvo posesti - izvajanje dokazov zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena - razlogi sklepa - vrste začasnih odredb - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sklep o začasni odredbi - učinek sklepa o začasni odredbi - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazen
To, da sklep ne vsebuje razlogov prav o vseh trditvah tožene stranke, ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak tehniko pisanja, ki omogoča relativno preglednost sodne odločbe v situaciji, ko so trditve, od katerih jih je vrsta nebistvenih, izjemno obsežne in slabo pregledne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00012683
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 106, 106/6, 107, 107/2.
odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka
Izvedensko mnenje, ki je predloženo k predlogu za določitev odškodnine, lahko predstavlja, če ga nasprotna stran ne sprejme, le trditve predlagateljev, ne pa dokaza.
izterjava obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija - upravnik - pogodbena podlaga - veljavnost pogodbe - neupravičena pridobitev - odsotnost pogodbene podlage - neupravičena obogatitev - lastna sredstva - utemeljenost zahtevka po višini - stroški etažnega lastnika - delitev stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov - stroški ogrevanja - trditveno breme stranke - posel rednega upravljanja - večina za sklenitev pogodbe - izjava o sprejemu ponudbe
Aktivna legitimacija tožnice v predmetnem sporu lahko temelji na pogodbi, s katero bi etažni lastniki nanjo prenesli svoja materialnopravna upravičenja, ali na plačilu stroškov iz lastnih sredstev.
Glede na odsotnost pogodbene podlage, ki bi tožnici podeljevala aktivno legitimacijo za izterjavo obratovalnih stroškov, je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitve, da je tožnica vtoževane stroške dobaviteljem plačala iz lastnih sredstev, pravilno zaključilo, da je pravni temelj za zahtevek tožnice 197. člen OZ. Vendar pa ta ugotovitev še ne pomeni, da je njen zahtevek utemeljen tudi po višini, kot to zmotno meni v pritožbi. Zahtevek tožnice je utemeljen le toliko, kolikor je bila obogatena prav toženka kot ena izmed etažnih lastnic. Toženka pa je obogatena le toliko, kolikor stroškov odpade nanjo glede na ključ delitve.
nedovoljene imisije - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - čezmerno otežkočanje uporabe nepremičnine - povzročanje materialne škode - prepoved poglabljanja nepremičnine - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - dokazovanje z izvedencem - materialno procesno vodstvo
V primeru neposrednega posega v nepremičnino ima lastnik na voljo opustitveno tožbo po 99. členu SPZ, s katero se lahko lastnik upre vsakemu nedopustnemu poseganju, ki lastnika vznemirja pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Poseg mora biti dejanski, ni pa treba, da čezmerno otežuje uporabo lastnikove nepremičnine ali mu povzroča znatnejšo škodo. Po navedenem ni bistveno, ali je tožnica zaradi ravnanja tožencev oškodovana; je pa pomembno, ali toženca s svojimi posegi še nadaljujeta. Vznemirjanje mora biti namreč trajno ali ponavljajoče se, da je lastnik upravičen do zaščite.
Pri prepovedi poglabljanja nepremičnine, kadar to vpliva na drugo nepremičnino, gre za posebno obliko negativnih imisij, ki so nedopustne ne glede na pogoje iz 75. člena SPZ.
ZD člen 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1. ZZZDR člen 59, 59/1. SPZ člen 11.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - skupno premoženje - višina deleža na skupnem premoženju - denarna sredstva na bančnem računu
V sodni praksi je upoštevana domneva, da denarna sredstva pripadajo imetniku računa oziroma imetniku depozita. Vendar pa je možno dokazati nasprotno.
Glavni očitek pritožbe sloni na trditvi, da predstavlja odločitev Prezidija Vrhovnega sodišča Ruske federacije politično odločitev, oz., da je Prezidij čeprav formalno sodi v ustroj Vrhovnega sodišča, politični in ne pravosodni organ in da država prosilka, ki ne spoštuje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, želi navzven prikazati, da je zahteva za izročitev tujca utemeljena. Sodišče druge stopnje na te navedbe ne more ponuditi odgovora, ker so preveč posplošene, vendar v spisovnih podatkih ne vidi osnove za take očitke.
pogodba o štipendiranju - izpolnitev obveznosti - podpis sporazuma - prenos pogodbe - razlaga pogodbenih določb
Cilj štipendiranja je bil, da ostane štipendist zaposlen v regiji in ta je bil dosežen, obe pravdni stranki pa sta se (v sporazumu) strinjali, da sta izpolnili svoje pogodbene obveznosti.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Uveljavljanje kršitve kazenskega zakona z nedovoljenimi izpodbojnimi razlogi.