ZSPJS člen 9, 13, 13/2, 13/4.. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (2008) člen 14, 14/4.
napredovanja - uvrstitev v višji plačni razred
Ureditev v aktu o sistemizaciji tožene stranke je v neskladju s KPDU, saj je na podlagi KPDU v tožnikovem nazivu možno napredovati največ za 6 plačnih razredov, torej do 43. plačnega razreda. Ker je akt o sistemizaciji v neskladju s KPDU, je treba neposredno uporabiti kolektivno pogodbo. Glede na to, da javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem, ni utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo razlik plače do 46. plačnega razreda v spornem obdobju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015205
URS člen 29.. ZKP-UPB8 člen 354, 354/1, 371, 371/8, 371/1-9, 371/2.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - nedovoljen dokaz - izpovedba priče - pravice obrambe - zasliševanje obremenilnih prič oziroma soobtožencev
Zagovornica očita, da je opis očitanega dejanja v izreku izpodbijane sodbe povsem drugačen od tistega v obtožbi, saj sodišče prve stopnje iz sodbenega izreka ni izpustilo zgolj očitka, da je bila pri izdaji vozniškega dovoljenja vpisana dodatna kategorija, ampak je v sodbenem izreku izostal tudi očitek, da je obtoženec predložil veljavno vozniško dovoljenje, ki ga je vsebovala obtožba. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da zaradi take spremembe obtožbenega opisa objektivna identiteta med obtožbo in sodbo (354. člen ZKP) v ničemer ni bila porušena, saj gre zgolj za izpustitev okoliščin, ki niso pravno relevantne za kaznivo dejanje in kazensko odgovornost obtoženca. Bistvo očitka je, da je šlo za vpis lažnih podatkov v vozniško dovoljenje, ta očitek je vseskozi ostal nespremenjen.
Iz zapisnika o zaslišanju priče M. Š. izven glavne obravnave izhaja, da je M. Š. povedala, da ji je brat J. K. povedal, da je vozniško dovoljenje kupil od obtoženega F. R.. Nadalje je M. Š. povedala, da se navedeno ujema s tem, kar je njen brat izjavil policiji in pred preiskovalnim sodnikom in izhaja iz sklepa o preiskavi I Kpr 22862/2012 z dne 9.4.2013, ki ga je prebrala. Iz navedenega tako izhaja, da je priča resničnost svojih navedb o tem, kar ji je povedal brat, dokazovala s sklepom o preiskavi, torej gre samo v tem smislu za opiranje njene izpovedbe na sklep o preiskavi. Glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča izpovedba M. Š. ne predstavlja nezakonitega dokaza.
Pritožnica ima prav, da zaradi smrti Janeza Klemenčiča, ki je zoper obtoženca podal obremenilno izjavo, ni bilo mogoče zagotoviti njegovega neposrednega zaslišanja na glavni obravnavi in soočenja z obtožencem.
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje izpovedbi prič Marjete Špehar in Anžeta Špeharja ter ostale izvedene dokaze ocenilo neodvisno od izjave obremenilne priče Janeza Klemenčiča. Izjava Janeza Klemenčiča torej ni odločilen dokaz, da je bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, saj obtoženca obremenjujejo tudi drugi dokazi, kar povedano drugače pomeni, da tudi če tega dokaza ne bi bilo, bi bil obtoženec na podlagi drugih dokazov nedvomno spoznan za krivega obravnavanega kaznivega dejanja.
V predsodnem postopku je bila pravilno uporabljena diskrecijska pravica iz 31. člena v zvezi z 52. členom ZSVarPre, po katerih center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku, kar velja tudi za varstveni dodatek, če ima oseba premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker ne gre za nobenega od primerov iz prvega odstavka 96. člena ZKP, ki določa, da je oškodovanec kot tožilec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka.
Ker je bila odpoved nezakonita že zaradi nespoštovanja postopka pred njeno podajo, se sodišče pri odločanju o višini denarnega povračila po 118. členu ZDR-1 utemeljeno ni spustilo v vsebinsko presojo vsakega posameznega očitka iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožena stranka je dolžna tožnika prijaviti v zavarovanje za obdobje, za katero mu je priznana delovna doba. Za čas od 6. 6. 2011 do 29. 1. 2015, ko tožnik po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja ni bil zaposlen, utemeljeno po spremembi tožbe na naroku za glavno obravnavo 6. 11. 2017 zahteva, da ga toženka prijavi v obvezna zavarovanja. Njegova terjatev iz tega naslova je utemeljena, saj je bil ugotovljen obstoj pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja tožnika pri toženki po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Za uveljavljanje te terjatve ne velja 30-dnevni rok, predpisan v tretjem odstavku 200. čl. ZDR-1.
ZPIZ-2 člen 111, 111/4, 197.. ZPIZ-1 člen 276.. OZ člen 378.
denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - pravna praznina
Pravno praznino glede zakonskih zamudnih obresti na področju socialne varnosti je pri sojenju potrebno zapolnjevati z ustreznimi razlagalnimi metodami in argumenti. Specialno ureditev s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (197. člen ZPIZ-2), ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude pri izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primerih, ko denarne dajatve v predsodnem postopku na istem ali drugih področjih sploh niso priznane, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini, ali odrejeno ponovno upravno odločanje.
Stranski intervenient je upravičen do povračila stroškov postopka.
Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, to pomeni, da tožeča stranka v postopku ni uspela. V tem primeru mora skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške postopka.
V obravnavanem primeru gre po vsebini za t.i. regulacijsko začasno odredbo, s katero želi tožnik do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari urediti razmerje tako, da doseže vnaprejšnje plačilo razlike med že prejetimi zneski pokojninske dajatve in vtoževanim višjim zneskom. Vendar je regulacijske začasne odredbe, ki se prekrivajo s tožbenim zahtevkom iz spora o glavni stvari, dopustno izdajati izjemno restriktivno, tudi iz razloga, da zaradi pozitivne odločitve brez izvedbe kontradiktornega postopka ne bi prišlo do prejudiciranja spora o glavni stvari.
Namen regulacijske začasne odredbe je začasna ureditev pravnega razmerja med strankama, če je to potrebno zaradi odvrnitve negativnih posledic, ki bi nastale zaradi zakasnelega učinka sodbe. Namen regulacijskih začasnih odredb ni v izvršbi ali izpolnitvi zahtevka iz spora o glavni stvari, še preden je o njem sploh meritorno razsojeno.
plačilo komunalnih storitev - pacta sunt servanda - sprememba lastništva na nepremičnini - pisno obvestilo
Zgolj sprememba lastništva, brez ustrezne pisne notifikacije upravljavcu (tožeči stranki) nima nobenega vpliva na obveznost plačevanja stroškov komunalnih storitev.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-5.. OZ člen 116.. KZ-1 člen 266, 295.
vračilo stroškov izobraževanja
Stranki sta se v pogodbi o izobraževanju dogovorili za pravice in obveznosti za obdobje od 6. 10. 2014 do 18. 9. 2015, pri čemer je toženec nastopil prestajanje zaporne kazni šestih mesecev na podlagi pravnomočne sodbe. Sodišče prve stopnje sicer pravilno navede, da ZDR-1 v 5. alineji prvega odstavka 110. člena določa, da delodajalec delavcu lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če je delavec zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela. Poudariti pa je, da je navedena določba umeščena v 110. člen ZDR-1, ki sicer ureja izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca, ki je najhujši ukrep prenehanja delovnega razmerja, torej nikakor ni mogoče slediti stališču sodišča prve stopnje, da delovno razmerje tožencu ni prenehalo po lastni volji, niti po krivdi.
protipravno zavzetje nepremičnine - trenutno kaznivo dejanje - prepovedana posledica - protipravno stanje - opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - začetek tega zastaralnega roka - zastaranje kazenskega pregona
Kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine je t. i. trenutno kaznivo dejanje, oziroma kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom prepovedanega stanja kot posledice (postavljena stanovanjska hiša in gospodarski objekt), vzdrževanje protipravnega stanja (stanovanjska hiša in gospodarski objekt na nepremičnini še vedno stoji) pa ni del predmetnega kaznivega dejanja.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - redno pravno sredstvo - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - sklicevanje na razloge sodišča prve stopnje - obrazložitev pritožbe - trditveno in dokazno breme - pavšalno prerekanje - konkretiziranost navedb
Odločitvi prvo in drugostopenjskega sodišča sta med seboj povezana celota. To pa ne velja za stranko. Vsako pravno sredstvo je samostojno in mora biti tudi samostojno obrazloženo. Zato je pritožnikovo sklicevanje na to, da je vse obrazložil že v svojih prejšnjih vlogah, neupoštevno in brezpredmetno.
Tožena stranka s samo vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu še ni verjetno izkazala obstoja svoje terjatve do toženca. Verjetnost obstoja terjatve se presoja glede na okoliščine, ki izhajajo iz dejstev, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe. Če te zatrjevane okoliščine, ki govorijo v prid utemeljenosti tožbenega zahtevka, prevladujejo nad tistimi, ki utemeljujejo zaključek, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, se šteje terjatev za verjetno izkazano. Vprašanje verjetne izkazanosti terjatve je torej vprašanje tehtanja teh okoliščin, na podlagi katerih je mogoče sklepati o verjetni utemeljenosti oziroma, neutemeljenosti terjatve in s tem uspeha tožnika v pravdi.
protipravno zavzetje nepremičnine - trenutno kaznivo dejanje - prepovedana posledica - protipravno stanje - zastaranje kazenskega pregona - začetek teka zastaralnega roka
Kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine je t.i. trenutno kaznivo dejanje, oziroma kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom prepovedanega stanja kot posledice (zabetonirana betonska plošča), vzdrževanje protipravnega stanja (obdolženi betonske plošče ni odstranil) pa ni del predmetnega kaznivega dejanja.
Izvedenec je prepričljivo odgovoril, da je tožnica do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke potrebovala tako fizične razbremenitve kot tudi časovno razbremenitev. V tem primeru gre za invalidnost, ne pa za začasno nezmožnost za delo, torej za bolniški stalež. Sama definicija invalidnosti v ZPIZ-2 oziroma, kot je bila sprejeta že v ZPIZ-1, ne vsebuje več elementa trajnosti sprememb v zdravstvenem stanju kot pogoja za oceno invalidnosti. Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju so lahko predmet novega postopka pri toženi stranki, s tem da ima le ta skladno s 94. členom ZPIZ-2, pravico, da lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - VODE
VSL00011494
ZGJS člen 5, 5/2, 59. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-4. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 2, 2-3. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2-3, 2-18, 2-21, 3, 3/1, 5, 5/1.
plačilo stroškov dobavljene vode - plačilo dobavljene vode - zavezanec za plačilo porabljene vode - oskrba s pitno vodo - obvezna gospodarska občinska javna služba - uporabnik storitve javne službe - javni vodovod - zasebni vodovod
Nekdaj zasebni vodovod sedaj služi opravljanju gospodarske javne službe, to je oskrbi s pitno vodo, zato gre za gospodarsko javno infrastrukturo (4. točka prvega odstavka 2. člena ZPNačrt) in posledično za javni vodovod v smislu prvega odstavka 5. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo.
Treba je ločiti vprašanje pravice uporabe vodovoda in vprašanje plačila javne službe oskrbe s pitno vodo. Res je, da občina in tožeča stranka uporabljata vodovod zasebne vodovodne skupnosti brez ustrezne pravne podlage, vendar tožeča stranka zagotavlja storitev gospodarske javne službe, zato je tožena stranka zavezanka za njeno plačilo. Ureditev lastninsko pravnih razmerij je lahko predmet drugih, ustreznih pravnih postopkov.
napredovanja - imenovanje v naziv - uradniško delovno mesto - uvrstitev v višji plačni razred
Določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih, je treba razlogovati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge.
Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik na prejšnjem delovnem mestu v nazivu napredoval za pet plačnih razredov (izhodiščni plačni razred uradniškega naziva, v katerem je opravljal delo, je bil 39. plačni razred, tožnik pa je bil pred spremembo sistemizacije uvrščen v 44. plačni razred) in da je izhodiščni plačni razred novega uradniškega naziva 41. plačni razred, je tožena stranka tožnika z izpodbijanim sklepom pravilno uvrstila v 46. plačni razred (tj. izhodiščni plačni razred novega naziva povišan za pet napredovanj).
odpravnina - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Tožena stranka se v pritožbi utemeljeno zavzema, naj se pri odmeri stroškov postopka upošteva njen delež uspeha v pravdi, ki ga uveljavlja v višini 22,81 %, saj tožnica z razliko vtoževane odpravnine (3.731,34 EUR s pp) ni uspela. To ni le sorazmerno majhen del zahtevka.
krog upravičencev do pritožbe - dopolnitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Drugi odstavek 369. člena ZKP določa, da, če se je zoper sodbo pritožil obsojenec ali kdo iz drugega odstavka 367. člena tega zakona, ali če se je zoper sodbo pritožil oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec, ki nima pooblaščenca, pa pritožba ni sestavljena v skladu z določbami prejšnjega odstavka, zahteva sodišče prve stopnje od pritožnika, naj jo v določenem roku dopolni s pisno vlogo ali na zapisnik pri tem sodišču. Če pritožnik tej zahtevi ne ustreže in pritožba ne vsebuje podatkov iz 2., 3. ali 5. točke prejšnjega odstavka, jo sodišče zavrže. 5. točka prvega odstavka 369. člena ZKP pa določa, da mora pritožba obsegati na koncu podpis osebe, ki se pritožuje.