DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014073
ZSSloV člen 53, 53/2.. OZ člen 169, 229, 246.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - misija
Vrhovno sodišče RS je v istovrstnih zadevah, ki se nanašajo na vprašanje obračuna bruto zneska ter na odvod davkov in prispevkov zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni.
Pri izvršitvi sodbe je treba upoštevati, da je tožniku prisojen znesek odškodnine, odmerjen glede na neto plačo, ki jo je tožnik v spornem obdobju prejemal v tujini in da je po določbi 169. člena OZ, ki se glede na določbo 246. člena OZ smiselno uporablja tudi za povrnitev škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti, oškodovanec upravičen do popolne odškodnine (to je prisojenega neto zneska odškodnine).
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Navkljub temu, da je tožnik dokazano kršil pogodbene obveznosti in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi s čiščenjem vozila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
ODZ paragraf 316, 1460. SPZ člen 266. ZTLR člen 71.
osebna služnost stanovanja - služnost dosmrtne rabe nepremičnine - zapustnikovo razpolaganje pred smrtjo - volilo - priposestvovanje služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - uporaba prava - uporaba določb Občnega državljanskega zakonika (ODZ) - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje in pravična posest po odz - posest nepremičnine - pravni naslov za posest - dejanska oblast nad stvarjo - detentor - družinska skupnost - priposestvovalna doba - začetek teka priposestvovalne dobe
ZTLR v določilu 71. člena določa, da kdor iz naslova delovnega ali podobnega razmerja ali v gospodinjstvu izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in je dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti. Ker je šele z odselitvijo zapustnika leta 1987 družinska skupnost razpadla, sta tožnika šele tedaj lahko nastopila posest nepremičnin.
Ker SPZ priposestvovanja osebne služnosti ne ureja, prav tako ne ZTLR, je sodišče prve stopnje utemeljenost zahtevka pravilno presojalo po določilih ODZ.
ODZ glede priposestvovanja stvarnih in osebnih služnosti v paragrafu 1460 kot pogoje priposestvovanja določa pravično, pošteno in pristno posest, ki je trajala ves po zakonu določeni čas. Posest je pravična, če se opira na veljaven pravni naslov, to je pravni temelj, ki je sposoben za pridobitev (paragraf 316 ODZ). Z načelnim mnenjem Zveznega Vrhovnega sodišča z 4. 4. 1960 je bilo uveljavljeno pravilo, da znaša priposestvovalna doba za nepremičnine 20 let.
Tožnika zatrjevanega pravnega naslova - obstoja ustnega dogovora z očetom zapustnikom nista izkazala. Zgolj dalj časa trajajoče uporabljanje oziroma uživanje nepremičnin še ne pomeni priposestvovanja in s tem pridobitve osebne služnosti.
ZIZ člen 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 55/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - notarski zapis kot izvršilni naslov - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - meje preizkusa po uradni dolžnosti - zapadlost terjatve - ugovor zapadlosti terjatve - cesija terjatve - dokaz prehoda obveznosti
Pritožnik (dolžnik) navaja, da neposredno izvršljiv notarski zapis, na podlagi katerega je sodišče dovolilo izvršbo, ni izvršilni naslov, ker terjatev ni zapadla. S tem v zvezi zatrjuje ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, vendar neutemeljeno. V ta ugovorni razlog namreč uvrščamo tiste listine, ki sploh ne morejo biti izvršilni naslovi (ker jim torej ta lastnost ni podeljena z zakonom, ker jih je izdal nepristojen organ ali ker ne vsebujejo zakonsko določene vsebine - na primer soglasja dolžnika za neposredno izvršljivost; 17. člen ZIZ), ali pa listine, ki sicer po zakonu imajo moč izvršilnega naslova, vendar nimajo vseh sestavin, ki so potrebne, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo (primerjaj 21. člen ZIZ, zlasti njegov prvi odstavek).
Ob odločanju o ugovoru ZIZ sodišču uradnega preizkusa obstoja tega (sicer impugnacijskega) ugovornega razloga več ne nalaga (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Kar je končno jasno, saj potem ko dolžnik postane stranka postopka, je na njemu trditveno in dokazno breme (primerjaj 212. člen ZPP) o nasprotnem.
Listine iz prvega odstavka 24. člena ZIZ je treba razumeti izključno v smislu formalnega dokaznega pravila v okviru izvršilnega postopka in ne v smislu določbe materialnega prava.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011905
OZ člen 50, 50/1, 55, 55/1, 86, 86/1, 92, 93. ZZZDR člen 62. ZN člen 47, 47-1.
ničnost pogodbe - nična pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - avtorsko delo - pogodba o avtorskem delu - pravni posli med zakoncema - obličnost - notarski zapis - oblika notarskega zapisa
Po 62. členu ZZZDR lahko zakonca sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklenila z drugimi osebami, vendar je za takšne posle v 1. točki 47. člena ZN predpisana stroga obličnost, saj morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je po prvem odstavku 55. člena OZ ničnost pravnega posla.
Ker sta bili pravdni stranki v času sklenitve Pogodbe o stvaritvi avtorskega dela z dne 30. 12. 2013 zakonca, predpisane obličnosti pa nista upoštevali, je pogodba že iz tega razloga nična. To pomeni, da tožnik plačila na podlagi navedene pogodbe ne more zahtevati.
Po določbi 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče (med drugim) pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki (točki a) in b) ). Tožnik in toženec nista v razmerju delavec delodajalec in toženec (družbenik in zakoniti zastopnik družbe, ki naj bi bila tožnikov delodajalec) tudi ni pravni naslednik delodajalca (izbrisane družbe). Zato ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v tem sporu.
V primerih spregleda pravne osebnosti ne gre za pravno nasledstvo družbenika za obveznosti družbe, ampak za dvojno odgovornost za obveznosti družbe, to je družbe same in družbenika. Zato za takšne spore delovno sodišče ni pristojno, čeprav so predmet spora pravice iz delovnega razmerja.
škodni dogodek - prometna nesreča - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - nedokazane trditve - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je do prometne nesreče prišlo, vendar ni dokazano, da bi zaradi te nesreče tožnik dobil poškodbe, kot jih zatrjuje, zato vzročna zveza med zatrjevanimi poškodbami in prometno nesrečo ni izkazana. Če ni dokazano, da so tožnikove telesne poškodbe nastale v prometni nesreči, potem je neutemeljen celoten odškodninski zahtevek iz naslova nepremoženjske škode, tako za telesne bolečine, kakor tudi za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
izvršba - nedenarna terjatev - izročitev nepremičnine v soposest - upravičenja solastnika - izvrševanje soposesti - pasivno ravnanje - sredstva izvršbe - primernost izvršilnega sredstva
Glede na to, da je obveznost dolžnikov, da prvi upnici in A. A. izročita v soposest nepremičnino, katere solastniki so, jima izvršilni naslov pravzaprav nalaga pasivno ravnanje, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Po presoji pritožbenega sodišča zato v predlogu za izvršbo predlagana izvršba na podlagi 221. člena ZIZ, po katerem se sicer opravlja izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ni primerno sredstvo izvršbe. Že zgolj to je zadoščalo za odločitev višjega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011961
ZPSPP člen 14, 15, 17. OZ člen 190, 190/1, 336, 346, 416. ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8.
najemna pogodba - najemna pogodba za poslovni prostor - vlaganja v poslovni prostor - povrnitev vlaganj v poslovni prostor - zahtevek za povrnitev vlaganj - pravica do povračila stroškov - ureditev poslovnih prostorov - gostinska dejavnost - adaptacija - pogodbeni namen - trditveno in dokazno breme - zastaranje tožbenega zahtevka - neupravičena pridobitev - povečanje vrednosti - skupno premoženje zakoncev - skupna terjatev zakoncev - upravljanje s skupnim premoženjem - aktivna legitimacija - prehod koristi - čas prehoda koristi - izguba posesti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - določitev vrednosti opreme - pobot
Ob tem, ko izpodbijana sodba vsebuje razloge o vseh (z vidika uporabljene pravne podlage) odločilnih dejstvih, utegne spregled kakšnih trditev pravdne stranke sicer predstavljati kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa mora biti v pritožbi konkretno (in ne s povsem posplošenim sklicevanjem na nedefinirane predhodne vloge v postopku) uveljavljana.
Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do vseh trditev ni opredelilo predstavlja uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). To od pritožnika terja konkretizirano in obrazloženo uveljavljanje kršitve. Pritožnica bi torej morala določno navesti, na katera vlaganja se nanaša njen ugovor, da so bila dela, ki so bila opravljena po letu 1981, opravljena samoiniciativno in brez njene vrednosti, in kako to vpliva na višino terjatve tožeče stranke. Ker je pritožbeni očitek posplošen, višje sodišče natančnejšega preizkusa izpodbijane sodbe v tem delu ne more opraviti.
Čeprav sta najemnika prevzela najemodajalkino obveznost urediti poslovni prostor v takšno stanje, da ga bo mogoče uporabiti v namen, ki je določen s pogodbo, pritožbeno sodišče (tako kot sodišče prve stopnje) ne najde ničesar, kar bi kazalo na to, da sta se hkrati zavezala najemodajalčevo zakonsko dolžnost prevzeti nase tudi v stroškovnem smislu.
V skladu z določbo 17. člena ZPSPP bi imela najemnika pravico do povračila stroškov za popravila, ki ne gredo v njuno breme, saj med pogodbeniki od zakonske ureditve drugačen dogovor o tem, kateri krije stroške popravil, ni bil sklenjen.
Tožena stranka je bila zato, ker sta najemnika namesto nje izvršila prenovo in izboljšave poslovnega prostora, nedvomno obogatena, najemnika prikrajšana, prehod premoženja pa nima podlage v pravnem poslu ali v zakonu. Zato je tožena stranka dolžna nadomestiti vrednost dosežene koristi oziroma povrniti neamortizirani del koristnih vlaganj (prvi odstavek 190. člena OZ).
V primeru, ko le eden od zakoncev uveljavlja njuno kolektivno terjatev iz naslova skupnega premoženja, ni nujno sodelovanje obeh zakoncev v postopku.
Za začetek teka zastaranja zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve je ključen trenutek prehoda koristi s prikrajšane osebe (torej vlagatelja, v tem primeru bivših najemnikov) na obogateno osebo (v tem primeru lastnico, torej toženo stranko), saj je prehod koristi predpostavka za uveljavljanje zahtevka na tej podlagi.
načelo sorazmernosti - izvršilna sredstva - izvršba na nepremičnine - predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo
Sodišče mora že pri odločanju o predlogu upnika in nato tudi pri odločanju o ugovoru dolžnika opraviti presojo, ali je, ob upoštevanju vseh okoliščin predmetne izvršilne zadeve, ko so bila predlagana tudi druga, za dolžnika „milejša“ izvršilna sredstva, podana sorazmernost med predlagano izvršbo na nepremičnino dolžnika, ki naj bi bila njegov dom, in višino terjatve, ki jo izterjuje upnik.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - prekluzivni rok 2 leti - avtentična razlaga zakona - uporaba dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - ustavna odločba
Gre za situacijo, ki jo predvideva in obravnava že navedena odločba Ustavnega sodišča RS, ki dopušča uporabo izsledkov po preteku dveh let od zaključka izvajanja v primeru, da so ti bili uporabljeni v roku dveh let za prvoten namen pridobitve, kar je v obravnavani zadevi potrjeno s pravočasnim pričetkom kazenskega pregona tako v Republiki Avstriji kot v Republiki Sloveniji in po kateri se gradivo hrani toliko časa, dokler se hrani kazenski spis. Če se pa v tem času pokaže potreba po uporabi izsledkov še za druga kazniva dejanja, za katera ZKP in sodna praksa dopuščata njihovo uporabo, pa se izsledki lahko uporabijo tudi za ta kazniva dejanja.
SPZ člen 65, 66, 105, 107. ZPP člen 208, 208/2, 258, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
dejanska etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - solastnina - razvoj sodne prakse - dopustna retroaktivnost - razdružitev solastnine - zaslišanje obeh strank - prekinitev postopka - materialno procesno vodstvo
Etažni lastnini je treba zagotoviti sodno varstvo tudi v primerih, ko je obstajala le dejansko in (še) ni bila pravno urejena. Med te primere sodijo tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, in je na enak način tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov.
Četudi se je šele po začetku nepravdnega postopka, ki teče med strankami tega postopka, izoblikovalo stališče, da je v primerih, ko gre dejansko za etažno lastnino, upoštevanje vknjiženih solastninskih deležev kot odločilnih pri delitvi pravno napačno, ne gre za nedopustno retroaktivnost. Sodna praksa se razvija, razlog za njen intenzivnejši razvoj na obravnavanem področju pa je v pripravljenosti zainteresiranih oseb (ob hkratni vzpodbudi zakonodajalca), da se uredijo zatečena razmerja v skladu z veljavnim stvarnopravnim režimom. Razvoj sodne prakse pa še ne pomeni, da se uporabljajo nova pravila za pravno ovrednotenje dejanskih stanj, nastalih v preteklosti.
načelo sorazmernosti - izvršba na nepremičnine - višina terjatve - novo izvršilno sredstvo - omejitev izvršbe - predlog za drugo izvršilno sredstvo - predmet izvršbe - solastnina - skupna lastnina - vrednost nepremičnine - Center za socialno delo (CSD)
Upnik pri izbiri sredstev in predmetov izvršbe ni omejen glede na višino terjatve. ZIZ namreč ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino, niti ne predvideva, da bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino šele po tem, ko izterjava terjatve z drugimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča.
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve, saj je potrebno upoštevati okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če namreč upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. V primeru, ko se izterjuje nizek dolg pa je od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Nizka višina terjatve torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo dolžnikovega deleža nepremičnine.
zastaranje - odpoved zastaranju - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pisna pripoznava zastarane obveznosti - kupoprodajna pogodba - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - prekluziven rok - splošni petletni zastaralni rok
Po zastaranju terjatve nastopijo (enaki) učinki pretrganja zastaranja le pod pogoji iz 341. člena OZ, ki določa, da se pisna pripoznava zastaranja obveznosti šteje za odpoved zastaranju.
odplačno zastopanje - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - zastopanje po odvetniku - prepoved opravljanja dejavnosti na črno
Sodišče procesnih dejanj, ki jih opravi oseba, ki ne izpolnjuje zakonitih pogojev odplačnega zastopanja strank pred sodiščem, ne more dopustiti, ker bi v nasprotnem primeru dejansko sodišča kot varuh zakonitosti dopuščala odvetništvo na črno.
napad psa - ugriz psa - poškodba obraza - odgovornost imetnika domače živali - odgovornost imetnika psa - opustitev dolžnega nadzorstva - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - premoženjska in nepremoženjska škoda - odmera nepremoženjske škode - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - starost oškodovanca in višina odškodnine - brazgotine - skaženost kot pravni standard
Smisel nadzorstva in varstva psa je v tem, da se psu na učinkovit način prepreči, da bi koga poškodoval. Nadzorstvo in varstvo se ne konča s tem, ko imetnik psa zapre v pesjak, ampak mora poskrbeti tudi, da nepooblaščene osebe bodisi ne morejo odpreti pesjaka bodisi do njega nimajo dostopa.
družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kazenska sodba - kaznivo dejanje zlorabe položaja - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo
Kaznivo dejanje, storjeno proti družbi, predstavlja utemeljen razlog za izključitev družbenika po tretjem odstavku 436. člena ZGD.
ZFPPIPP člen 384, 405, 405/3. ZPP člen 188, 188/4, 212, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - teža kršitve - res iudicata - ugovor stečajnega upravitelja
Sodišče prve stopnje je odločitev utemeljilo na kršitvi 384. člena ZFPPIPP, ker pritožnica upravitelju in sodišču ni dala popolnega poročila o svojem premoženju in poslih, izvedenih v petih letih pred uvedbo stečajnega postopka. Kršitev izhaja iz ugotovitve, da je pritožnica leto dni pred uvedbo postopka osebnega stečaja (ki je bil uveden na pritožničin predlog) prejela 28.000 EUR.
Iz nadaljevanja bo tudi razvidno, da je odveč vsakršno pritožbeno izvajanje v smeri odsotnosti razlogov o tehtanju med kršitvijo in težo posledice.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - prodaja stvari - stvarna napaka - (ne)izvedba predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitev dokaznega predloga - načelo enakosti orožij
Toženec ni izkazal, da bi dobavljeni predmet imel stvarno napako, saj je bil agregat takšne moči, kot sta jo stranki dogovorili.
Načelo enakosti orožij v postopku stranki ne zagotavlja, da bi sodišče moralo izvesti prav vse predlagane dokaze, če ti niso pravno odločilni.
predznamba pridobitve stvarne služnosti - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - izbrisna tožba - izkaz večkratnih zaporednih prenosov pravice
Tožba in potrdilo o vloženi tožbi nista listini, ki bi bili podlaga za vpis pravice na pravno prednico pritožnice. Taka listina bi bila le sodba, izdana v postopku po izbrisni tožbi (ker gre za predznambo, bi zadoščala tudi nepravnomočna sodba).