načelo sorazmernosti - izvršilna sredstva - izvršba na nepremičnine - predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo
Sodišče mora že pri odločanju o predlogu upnika in nato tudi pri odločanju o ugovoru dolžnika opraviti presojo, ali je, ob upoštevanju vseh okoliščin predmetne izvršilne zadeve, ko so bila predlagana tudi druga, za dolžnika „milejša“ izvršilna sredstva, podana sorazmernost med predlagano izvršbo na nepremičnino dolžnika, ki naj bi bila njegov dom, in višino terjatve, ki jo izterjuje upnik.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - prekluzivni rok 2 leti - avtentična razlaga zakona - uporaba dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - ustavna odločba
Gre za situacijo, ki jo predvideva in obravnava že navedena odločba Ustavnega sodišča RS, ki dopušča uporabo izsledkov po preteku dveh let od zaključka izvajanja v primeru, da so ti bili uporabljeni v roku dveh let za prvoten namen pridobitve, kar je v obravnavani zadevi potrjeno s pravočasnim pričetkom kazenskega pregona tako v Republiki Avstriji kot v Republiki Sloveniji in po kateri se gradivo hrani toliko časa, dokler se hrani kazenski spis. Če se pa v tem času pokaže potreba po uporabi izsledkov še za druga kazniva dejanja, za katera ZKP in sodna praksa dopuščata njihovo uporabo, pa se izsledki lahko uporabijo tudi za ta kazniva dejanja.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-7. SPZ člen 32.
posestno varstvo - motenje posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prepozna tožba - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe
Ker že iz tožbenih trditev izhaja, da je bila tožba zaradi motenja posesti vložena več kot 30 dni potem, ko je tožnica ugotovila, da je bila ključavnica zamenjana, in ko ji je toženec na njen opomin, naj ji izroči ključe, odgovoril, da tega ne bo storil, je bila tožba glede na materialnopravno določbo 32. člena SPZ vložena prepozno. Tožbenih trditev v tej smeri se ne da dopolniti. Tožba je bila neodpravljivo nesklepčna.
ugotovitev lastninske pravice - obstoj pravde - stranski intervenient - sosporniški intervenient - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobroverni pridobitelj - singularni pravni naslednik - učinek pravnomočne sodbe - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - odsvojitev nepremičnine med pravdo
Sodba, izdana med pravdnima strankama, bo neposredno učinkovala tudi proti osebi, ki je stvar oz. pravico pridobila med pravdo, tj. proti singularnemu pravnemu nasledniku toženca. To sicer ne velja, če bi pridobitelj po pravilih stvarnega prava med tem že postal lastnik; predvsem glede nepremičnin je tu bistveno načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Vendar pa je treba poudariti, da je bil P. F. v pravdi med tožnikom in J. F. stranski intervenient na strani toženca in kot tak je bil v položaju sosporniškega intervenienta, saj se je sodba neposredno nanašala nanj kot na pridobitelja. Kakršnokoli sklicevanje na dobroverno pridobitev po načelu zaupanja v zemljiško knjigo je bilo zato že na prvi pogled izključeno.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - skrb za dom in družino - smrt stranke med pritožbenim postopkom - procesno učinkovanje pooblastilnega razmerja - nadaljevanje postopka z dediči stranke - preklic pooblastila pooblaščencu
Prvostopenjsko sodišče je imelo v izvedenih dokazih dovolj podlage za ugotovitev, da je prisoten tudi tožnikov nekoliko nižji prispevek k pridobitvi skupnega premoženja, ki pa vendarle ni tako minimalen, kot skuša prikazati pritožba (zgolj 5%).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013991
ZDR-1 člen 156, 179.. ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. OZ člen 243.. ZJU člen 140.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbenim poudarjanjem, da gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, ki utemeljuje poseben plačni režim, kar pa naj bi vplivalo tudi na posebno razumevanje pravice do tedenskega počitka. Tudi tožnikovo koriščenje posebnega misijskega dopusta ne izključuje pravice do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do odškodnine za neizkoriščen tedenski dopust.
Objektivni pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj so: zapadlost terjatve, neplačevitost dolžnika, pravno dejanje in oškodovanje upnika. Glede subjektivnih pogojev pa se pri odplačnem razpolaganju med dolžnikom in nepovezanim tretjim zahteva (upnikovo) dokazovanje dvojne dolžnosti vedenja - to je, da bi dolžnik vsaj moral vedeti, da lahko s svojim pravnim dejanjem škoduje upniku in da se je tega zavedal tudi tretji. Medtem ko se pri neodplačnih ne zahteva, da je tretji za to možnost vedel ali moral vedeti, glede dolžnika samega pa velja domneva, da je za oškodovanje vedel.
Po določbi 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče (med drugim) pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki (točki a) in b) ). Tožnik in toženec nista v razmerju delavec delodajalec in toženec (družbenik in zakoniti zastopnik družbe, ki naj bi bila tožnikov delodajalec) tudi ni pravni naslednik delodajalca (izbrisane družbe). Zato ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v tem sporu.
V primerih spregleda pravne osebnosti ne gre za pravno nasledstvo družbenika za obveznosti družbe, ampak za dvojno odgovornost za obveznosti družbe, to je družbe same in družbenika. Zato za takšne spore delovno sodišče ni pristojno, čeprav so predmet spora pravice iz delovnega razmerja.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014073
ZSSloV člen 53, 53/2.. OZ člen 169, 229, 246.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - misija
Vrhovno sodišče RS je v istovrstnih zadevah, ki se nanašajo na vprašanje obračuna bruto zneska ter na odvod davkov in prispevkov zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni.
Pri izvršitvi sodbe je treba upoštevati, da je tožniku prisojen znesek odškodnine, odmerjen glede na neto plačo, ki jo je tožnik v spornem obdobju prejemal v tujini in da je po določbi 169. člena OZ, ki se glede na določbo 246. člena OZ smiselno uporablja tudi za povrnitev škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti, oškodovanec upravičen do popolne odškodnine (to je prisojenega neto zneska odškodnine).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012650
SPZ člen 96. OZ člen 190, 198.
sodba presenečenja - neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - prikrajšanje - prostovoljna neuporaba solastnega dela nepremičnine
Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik za celotno vtoževano obdobje ni izkazal prikrajšanja, saj nepremičnin svojevoljno ni uporabljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00012046
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 57, 57/2, 58, 58/1. ZPP člen 7, 7/1, 212. ZD člen 142, 142/1, 143.
izvršilni naslov - ločitev zapuščine - sklep o dedovanju - ločeno premoženje - univerzalno pravno nasledstvo - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja
Ločitev zapuščine (separatio bonorum) je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov. Z zahtevo po ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja lahko ti dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega) premoženja. S tem se dediču onemogoči, da razpolaga s stvarmi in pravicami iz zapuščine, dokler niso poplačani zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev. O upnikovemu predlogu za ločitev zapuščine sodišče odloči s sklepom, ki je konstitutiven in učinkuje samo v korist upnikov, ki so ločitev predlagali. Zapuščinsko sodišče mora nato ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek za poplačilo njihovih terjatev oziroma za zavarovanje njihovih terjatev po pravilih izvršilnega postopka, zapuščinski postopek pa prekiniti do končanja teh postopkov. Šele tedaj bo namreč znan ostanek zapuščine, ki ga po poplačilu upnikov, ki so predlagali ločitev zapuščine, lahko podeduje zapustnikov dedič, zato do ugotovitve tega podatka ni mogoče izdati pravilnega sklepa o dedovanju. Če je izvedena ločitev zapuščine, lastninska pravica in druge premoženjske pravice, ki so ob smrti pripadale zapustniku in ki so predmet ločitve zapuščine, ostanejo v zapuščini kot skup premoženja z omejeno pravno subjektiviteto - ločena zapuščina, na dediče pa preide le, kar po poplačilu separatistov ostane, in sicer ex nunc. Ločitveni upniki plačilo svojih terjatev lahko zahtevajo samo iz zapuščinskega premoženja.
Zapuščinsko sodišče je izdalo sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo, da je dolžnik postal dedič vsega premoženja po zapustnici, torej tudi prej ločenega premoženja, saj upnika s predlogom za izvršbo na ločeno premoženje nista uspela in ni več pogojev za prekinitev zapuščinskega postopka, temveč so podani pogoji za prenos tega premoženja na dediča. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je s tem sklep o ločitvi zapuščine izgubil svojo veljavo. Upnika sta tako izgubila položaj ločitvenih upnikov in posebno varstvo, ki ga ta položaj prinaša, dolžnik pa je kot dedič postal lastnik tudi premoženja, ki je bilo prej ločeno, in v taki vlogi za obveznosti zapustnice odgovarja kot univerzalni pravni naslednik z vsem svojim premoženjem.
SPZ člen 65, 66, 105, 107. ZPP člen 208, 208/2, 258, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
dejanska etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - solastnina - razvoj sodne prakse - dopustna retroaktivnost - razdružitev solastnine - zaslišanje obeh strank - prekinitev postopka - materialno procesno vodstvo
Etažni lastnini je treba zagotoviti sodno varstvo tudi v primerih, ko je obstajala le dejansko in (še) ni bila pravno urejena. Med te primere sodijo tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, in je na enak način tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov.
Četudi se je šele po začetku nepravdnega postopka, ki teče med strankami tega postopka, izoblikovalo stališče, da je v primerih, ko gre dejansko za etažno lastnino, upoštevanje vknjiženih solastninskih deležev kot odločilnih pri delitvi pravno napačno, ne gre za nedopustno retroaktivnost. Sodna praksa se razvija, razlog za njen intenzivnejši razvoj na obravnavanem področju pa je v pripravljenosti zainteresiranih oseb (ob hkratni vzpodbudi zakonodajalca), da se uredijo zatečena razmerja v skladu z veljavnim stvarnopravnim režimom. Razvoj sodne prakse pa še ne pomeni, da se uporabljajo nova pravila za pravno ovrednotenje dejanskih stanj, nastalih v preteklosti.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZDR člen 156, 184.. ZObr člen 97f, 98c.. OZ člen 243.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS (npr. sodba opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018) je zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Navedlo je, da je v kogentnih predpisih določeno, kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini, nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja davkov in prispevkov pa je v pristojnosti davčnih organov. Zato sodišče ne more prevzeti odločanja matičnih davčno-upravnih organov. Posledično pa delavec navedenega ne more uveljavljati od delodajalca.
dovoljenost ugovora po izteku roka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - dejstva, ki se nanašajo na terjatev - odpust obveznosti v osebnem stečaju - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe
Četudi bi obstajali utemeljeni razlogi za kasnejše navajanje novih dejstev in dokazov, dolžnik ugovora po izteku roka ne sme utemeljevati z dejstvi iz časa pred nastankom izvršilnega naslova, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja naložitveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (prvi odstavek 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Navkljub temu, da je tožnik dokazano kršil pogodbene obveznosti in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi s čiščenjem vozila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
ODZ paragraf 316, 1460. SPZ člen 266. ZTLR člen 71.
osebna služnost stanovanja - služnost dosmrtne rabe nepremičnine - zapustnikovo razpolaganje pred smrtjo - volilo - priposestvovanje služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - uporaba prava - uporaba določb Občnega državljanskega zakonika (ODZ) - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje in pravična posest po odz - posest nepremičnine - pravni naslov za posest - dejanska oblast nad stvarjo - detentor - družinska skupnost - priposestvovalna doba - začetek teka priposestvovalne dobe
ZTLR v določilu 71. člena določa, da kdor iz naslova delovnega ali podobnega razmerja ali v gospodinjstvu izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in je dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti. Ker je šele z odselitvijo zapustnika leta 1987 družinska skupnost razpadla, sta tožnika šele tedaj lahko nastopila posest nepremičnin.
Ker SPZ priposestvovanja osebne služnosti ne ureja, prav tako ne ZTLR, je sodišče prve stopnje utemeljenost zahtevka pravilno presojalo po določilih ODZ.
ODZ glede priposestvovanja stvarnih in osebnih služnosti v paragrafu 1460 kot pogoje priposestvovanja določa pravično, pošteno in pristno posest, ki je trajala ves po zakonu določeni čas. Posest je pravična, če se opira na veljaven pravni naslov, to je pravni temelj, ki je sposoben za pridobitev (paragraf 316 ODZ). Z načelnim mnenjem Zveznega Vrhovnega sodišča z 4. 4. 1960 je bilo uveljavljeno pravilo, da znaša priposestvovalna doba za nepremičnine 20 let.
Tožnika zatrjevanega pravnega naslova - obstoja ustnega dogovora z očetom zapustnikom nista izkazala. Zgolj dalj časa trajajoče uporabljanje oziroma uživanje nepremičnin še ne pomeni priposestvovanja in s tem pridobitve osebne služnosti.
izvrševanje roditeljske pravice - izbira osnovne šole - bistveni vpliv na razvoj otroka - izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem - usmeritev v prilagojeni program
Med šolama obstajajo razlike, ki pa so po mnenju pritožbenega sodišča odločilne za uspešen osebnostni razvoj otroka. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da OŠ B. poleg prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom izvaja redni program osnovne šole, OŠ A. pa poleg prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom izvaja poseben program vzgoje in izobraževanja, ki je namenjen učencem, katerim je poseben program prezahteven. Na šolah sta programa prostorsko ločena, s tem, da OŠ B. izvaja pristop vključujoče šole za učence s posebnimi potrebami, katerega namen je, da se vsi učenci skupno vključujejo v šolske in zunajšolske aktivnosti. Nasprotna udeleženka utemeljeno temu programu pripisuje odločilno prednost v zagotavljanju uspešnega osebnostnega razvoja otroka.
izvršba - nedenarna terjatev - izročitev nepremičnine v soposest - upravičenja solastnika - izvrševanje soposesti - pasivno ravnanje - sredstva izvršbe - primernost izvršilnega sredstva
Glede na to, da je obveznost dolžnikov, da prvi upnici in A. A. izročita v soposest nepremičnino, katere solastniki so, jima izvršilni naslov pravzaprav nalaga pasivno ravnanje, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Po presoji pritožbenega sodišča zato v predlogu za izvršbo predlagana izvršba na podlagi 221. člena ZIZ, po katerem se sicer opravlja izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ni primerno sredstvo izvršbe. Že zgolj to je zadoščalo za odločitev višjega sodišča.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - manj verjetna pravica dediča - zapustnikovo razpolaganje pred smrtjo - oporočno razpolaganje - oporočno dedovanje - prava volja oporočitelja - razlaga oporoke - razlaga oporočiteljevega namena - komorienca - dejansko ali pravno vprašanje
Vprašanje zapustnikove volje je najprej dejansko, šele nato pravno vprašanje. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obligatorna, saj sme le pravdno sodišče ugotavljati pravo oporočiteljevo voljo.
Ker zapustnik z oporoko razpolaga s svojim celotnim premoženjem in za vse primere, bo svoje trditve, da je v obravnavani zadevi oporočno razpolagal le za primer komorience, moral dokazati pritožnik, in je tudi po oceni pritožbenega sodišča njegova pravica manj verjetna.
ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 118, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.. ZPP člen 154, 154/2.. ZDSS-1 člen 38, 38/2, 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - individualni delovni spor
Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila enkrat že odpovedana, ni mogoče ponovno odpovedati. Tožena stranka neutemeljeno vztraja, da je bil tožnik s sodnim uveljavljanjem ničnosti izredne odpovedi tožene stranke vezan na rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Na strani tožnika je izpostavilo delni uspeh z zahtevkom in s tem drugi odstavek 154. člena ZPP, napačno pa se je sklicevalo na drugi odstavek 38. člena ZDSS-1. Ta določba je bila uzakonjena delavcu v korist, ne obratno. Namenjena je temu, da se na delavca, ki ga zastopa predstavnik sindikata, v primeru delnega oziroma manjšega uspeha v pravdi nanj ne prevalijo stroški delodajalca, ne pa temu, da bo delavec kril sam svoje stroške. Za slednjo odločitev je podlaga že v določbah ZPP. Navedena določba ZDSS-1 je torej v predmetnem sporu docela neuporabljiva, saj v tovrstnih sporih delodajalec krije sam svoje stroške postopka ne glede na uspeh (peti odstavek 41. člena ZDSS-1), zato je okoliščina delnega uspeha na strani tožene stranke za odmero njenih stroškov nerelavantna.