Pritožbeno sodišče je v zvezi z uporabo oziroma razlago določb ZUTD v primeru, ko je dejansko prejeta nižja plača, kot je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, in v stečajnem postopku nad delodajalcem prijavljena oziroma celo priznana terjatev v višini razlik v plači, že zavzelo stališče, da je v osnovo za odmero nadomestila za primer brezposelnosti mogoče upoštevati le dejansko prejete plače. V ZUTD namreč ni podlage, niti ni mogoče citiranih določb pravilno razlagati in uporabljati tako, da bi se pri odmeri nadomestila za primer brezposelnosti upoštevale plače, ki bi jih zavarovanec moral prejeti na podlagi pogodbe o zaposlitvi, če jih je dejansko prejel v nižjem znesku.
pristop na poravnalni narok - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - bolezen stranke - domneva umika tožbe
Zmotno je prepričanje tožeče stranke, da predstavlja bolezen ali poškodba že sama po sebi opravičljiv razlog za neudeležbo na naroku. Osnovno pravilo je ravno nasprotno; bolezen ali poškodba v načelu ni opravičljiv razlog za preložitev naroka, ki pomeni zastoj v sodnem postopku, saj pravica do sodnega varstva ene stranke ne more biti odvisna od zdravstvenega stanja nasprotne stranke. Če se stranka zaradi zdravstvenih razlogov ne more udeležiti obravnave, mora poskrbeti za pooblaščenca, ki jo bo ustrezno zastopal. Bolezen ali poškodba je zato lahko opravičljiv razlog za preložitev naroka le, če je v razmerju do datuma razpisanega naroka nenadna oz. nepredvidljiva, če je torej nastopila tik pred narokom tako, da se stranka na to spremembo ni imela časa in možnosti pripraviti (prim. I Cpg 345/2017 in druge).
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. ZSDH-1 člen 59, 59/1, 59/4, 59/5, 59/6, 59/8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Tožnica je s tem, ko ni razkrila, da je mož lastnik delnic družbe, katere naložbe so v njenem upravljanju in se ni izločila iz nadaljnjega dela ter tako ni postopala niti kot članica Komisije, naklepno huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Da tožničino ravnanje predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, pa je določeno že v osmem odstavku 59. člena ZSDH-1. Zato je bil podan utemeljen razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Izvedenca ugotavljata, da pri tožnici ni prišlo do izgube delazmožnosti (I. kategorija invalidnosti), temveč je podana zmanjšana delovna zmožnost, kar pomeni, da so v okviru III. kategorije invalidnosti potrebne še dodatne razbremenitve. Zato je tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti utemeljeno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VDS00012781
OZ člen 131, 148, 148/1.. ZPP člen 274.. URS člen 26.
varstveni dodatek - pravnomočna odločitev - zavrženje tožbe - pravna oseba - protipravno ravnanje nosilca oblasti - odškodninska odgovornost
Pojma protipravnosti ravnanja upravnega organa, ki je podlaga za odškodninsko odgovornost, ne gre preprosto enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila upravna odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Ravnanje nosilca oblasti je po ustaljeni sodni praksi protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. S protipravnostjo se razume (le) kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitve. Morebitna nepravilna odločitev tožene stranke ne pomeni, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno.
denarna socialna pomoč - vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev
Situacijo v primeru, da se v času vložitve vloge do poteka obdobja, za katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena, spremeni lastni dohodek upravičenca oziroma družine, ureja določba 46. člena ZSVarPre (veljavnega od 1. 1. 2016). Po prvem odstavku 46. člena ZSVarPre lahko pristojni organ v roku treh let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne dajatve, po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti, odpravi ali razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel v tem obdobju, glede na število mesecev, za katere je prejel dohodek.
ZPP člen 180, 180/3, 394, 394-9, 394-10, 394-11.. KZ-1 člen 257, 257/3, 258.
predlog za obnovo postopka - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - nevestno delo v službi - sprememba predpisa - pravnomočna kazenska sodba - obnovitveni razlog
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da obnovitvena razloga po 9. in 10. točki 394. člena ZPP nista podana, vendar pa ugotavlja, da iz vsebine tožničinega predloga za obnovo postopka izhaja, da se tožnica sklicuje tudi na obnovitveni razlog po 11. točki 394. člena ZPP, ki je skladno z določbo 109. člena ZPP-E nov obnovitveni razlog. Po tej točki se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če je prišlo do pravnomočne sodne odločbe kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, na podlagi katere je bilo že odločeno v pravdnem postopku. Skladno z določbo 3. odstavka 180. člena ZPP sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo stranke podajo. Stranke so dolžne navesti dejansko podlago, sodišče pa na podlagi ugotovljene dejanske podlage določi pravno kvalifikacijo. Tožnica je, kot izhaja iz predloga, dejansko podlago navedla. Tako bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o obnovitvenem razlogu po 11. točki 394. člena ZPP.
OZ člen 131, 132, 135,190, 190/1, 212, 349, 349/1, 352, 475, 480. ZOR člen 1087, 1087/3.
neupravičena obogatitev - pogodbena podlaga - bančna garancija za dobro izvedbo posla - unovčenje bančne garancije - neupravičeno unovčenje bančne garancije - odprava napak - dodatna dela - izgubljeni dobiček - zastaranje terjatve - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - plačilo dodatnih del
Pritožbi glede veljavnosti pogodbe ne navajata ničesar, kar bi omajalo presojo prvostopenjskega sodišča, da je pogodba veljala. To pa pomeni, da ima tožena stranka pravni temelj za uporabo ogledal. Tožeča stranka zato ne more uspeti s tožbenim zahtevkom na temelju prvega odstavka 190. člena OZ.
ZFPPIPP člen 221d, 221d/1. ZPP člen 11, 337, 337/1.
poenostavljena prisilna poravnava - namen poenostavljene prisilne poravnave - zloraba pravic - načelo kontradiktornosti - načelo dobre vere in poštenja - dopustne pritožbene novote
Namen postopka (poenostavljene) prisilne poravnave je izvedba finančnega prestrukturiranja insolventnega dolžnika zaradi ohranitve njegovega podjema (vsaj rentabilnega dela), pri čemer pa je treba upnikom zagotoviti ugodnejše pogoje plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, je lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo pravic (prim. VSL sklep Cst 315/2015, VSL sklep Cst 796/2016, VSL sklep Cst 4/2017 in drugi). V fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Čeprav je v postopku poenostavljene prisilne poravnave nadzorna funkcija sodišča omejena, je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da naj bi dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj zlorabljal svoje pravice. Za utemeljitev takšnega ugovora zlorabe pravice je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki zlorabo zatrjuje.
URS člen 22, 25.. OZ člen 155, 171, 171/1.. ZPP člen 187, 213, 287, 298, 339, 339/2, 339/2-8.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - dokaz z izvedencem - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave
Stranka je tista, ki mora dokaz predlagati in tožnica je to tudi storila, med tem ko je izvedba dokaza v domeni sodišča (298. člen ZPP). Ko se sodišče odloči, da bo izvedlo dokaz z izvedencem, ga mora izvesti tako, kot je določeno v 251. - 254. členu ZPP. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca po stališču sodne prakse predlog stranke niti ni potreben.
Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaza ima torej sodišče, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi v smeri nepotrebnosti, (ne)relevantnosti ali očitne neprimernosti dokaza obstajajo, pa mora biti razvidno iz zavrnitve dokaznega predloga (287. člen ZPP) ali obrazložitve končne odločbe.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - denarno nadomestilo
Sodišče prve stopnje je upoštevalo trajanje delovnega razmerja pri toženi stranki, tožnikovo starost in izobrazbo in ugotovilo, da je tožnik težje zaposljiv kader, saj nima opravljene specializacije. Vse od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, razlog za nezakonitost je na toženi stranki, do 2. 10. 2017 je bil brezposeln, v času od 1. 1. 2016 do 31. 3. 2016 je prejemal nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Na podlagi tega je tožniku dosodilo denarno povračilo v višini petih povprečnih plač, kar je tudi po stališču pritožbenega sodišča primerno in ne odstopa od sodne prakse v podobnih primerih.
insolventnost delodajalca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečajni postopek
Drugi odstavek 24. člena ZJSRS določa, da mora biti zahteva za uveljavitev pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Ker je bila zahteva tožnice vložena po izteku 90-dnevnega prekluzivnega roka, sta odločbi tožene stranke, ki jih je tožnica v tem individualnem delovnem sporu izpodbijala, zakoniti.
Zgolj v primeru, če delodajalec delavcem ne izplača plač in nadomestil plač v zakonsko določenem oziroma, pogodbeno dogovorjenem roku, lahko delavec zahteva izplačilo nadomestila plač v primerih nezmožnosti delavca za delo od tožene stranke.
Po splošnem delu definicije iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 ugotavljanje invalidnosti ni več pogojeno s trajno spremembo v zdravstvenem stanju. Invalidnost je potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso končne, ker je mogoče pričakovati celo izboljšanje.
ZSSloV člen 53, 53/3.. ZObr člen 98c, 98c/1.. OZ člen 243.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - rok za zastaranje - misija
V zadevi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
Glede na ugotovitev, da tožena stranka tožniku ni omogočila izrabe pripadajočih dni tedenskega počitka, mu je dolžna izplačati odškodnino. Na tožnikovo upravičenje do tedenskega počitka ne vpliva dejstvo, da mu je tožena stranka zagotavljala fiksno plačo, redni in še posebni dopust. Gre za različne pravne institute, ki se med seboj ne izključujejo in jih tudi ni mogoče enačiti s pravico do tedenskega počitka.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 2, 2/1, 163, 163/1. OZ člen 393, 393/2.
izvršilni stroški - prekoračitev zahtevka - izvršilni postopek zoper več dolžnikov - upnikova zahteva - razdelitev stroškov
Sodišče sme naložiti povrnitev upnikovih stroškov le v obsegu, kot ga opredeli upnik v podani zahtevi, in le zoper tiste stranke postopka, ki jih navede upnik v zahtevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013078
ZPP člen 8, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 356. OZ člen 82, 82/2, 132.
neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - celovita dokazna ocena - dokazovanje izgubljenega dobička - nedopustna pritožbena novota - odškodninska odgovornost - škoda - presežna dela - razlaga pogodbe - namenska razlaga - vrnitev zadeve pred drugega sodnika - know how - trditveno breme
Tožnica ni dokazala obstoja dogovora, s katerim je utemeljevala višino izgubljenega dobička.
Predpostavka vsake odškodninske obveznosti je tudi škoda. Zato bi tožeča stranka za svoj uspeh v tej pravdi morala navesti dejstva, iz katerih bi izhajalo, da se je njeno premoženje zaradi kršitve, ki jo očita toženki, zmanjšalo. Tožnica je bila na pomanjkljivo trditveno podlago večkrat opozorjena z jasnimi ugovori toženke že od vložitve odgovora na tožbo dalje, a vseeno v tej smeri ni navedla ničesar. S tem, ko je zavarovanje plačal tožničin lastnik, pa se njeno premoženje še ni zmanjšalo.
Po stališču sodne prakse sodi med primere spornih pogodbenih določil tudi primer, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe diametralno nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže. V takšnem primeru je treba za ugotovitev vsebine pogodbenega dogovora uporabiti razlagalno pravilo iz drugega odstavka 82. člena OZ in ugotoviti skupen namen pogodbenikov ob upoštevanju načel obligacijskega prava.
Za uporabo pooblastila, ki ga pritožbenemu sodišču daje 356. člen ZPP, ne zadošča zgolj občutek stranke, da sodnik ni nepristranski. Tožnica v pritožbi ne navaja nobenih konkretnih razlogov, ki bi lahko kazali na domnevno sodnikovo pristranskost, ali omogočali sklepanje o tem, da bo sojenje pred drugim sodnikom hitreje in zanesljiveje privedlo do pravilne in zakonite odločitve o še preostalem delu tožbenega zahtevka.
Ker je toženka izrecno in konkretno ugovarjala višini zahtevka, je bilo na tožnici breme, da obrazloži, na prenos katerega dela znanja (know how) naj bi se nanašalo vtoževano plačilo, okoliščine, v katerih je bilo plačilo dogovorjeno in zlasti kako je prišla do zahtevanega zneska. Če še tožnica ne ve, kako je prišla do zahtevanega zneska, kako naj šele toženka ve, na čem naj gradi svojo obrambo. Stališče prvostopenjskega sodišča, po katerem tožbene trditve ne zadoščajo za sklepčnost tega dela tožbe, je zato pravilno, nasprotni pritožbeni očitek pa neutemeljen.
ZSVarPre člen 2, 6, 6/3, 27, 27/1, 28, 28/3, 28/3-5.. ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9.. URS člen 26.
denarna socialna pomoč - krivdno ravnanje - izključitveni razlog - brezposelna oseba - izbris iz evidence - protipravnost - upravni organ - odškodninska odgovornost
Izključitveni razlog za pridobitev socialno varstvenega prejemka je podan v primeru vsakega takšnega krivdnega ravnanja, zaradi katerega si upravičenec iz razlogov na njegovi strani ni zagotovil minimalnega dohodka za preživljanje oziroma, se je iz krivdnih razlogov znašel v situaciji, ko je moral zaprositi za denarno socialno pomoč. Ker je za takšen izključitveni razlog šteti dejstvo, da tožnica ni aktivni iskalec zaposlitve in tega ni oproščena z zaposlitvenim načrtom, je podan razlog po 5. alineji tretjega odstavka 28. člena ZSVarPre, zaradi česar tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči.
Glede na ustaljeno sodno prakso je ravnanje nosilca oblasti protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. S protipravnostjo pa se razume le kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve. Morebitna nepravilna odločitev tožene stranke, pri čemer je irelevantno, če je tožnica pričakovala priznanje denarne socialne pomoči, nikakor ne pomeni, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno.