zahteva za izločitev sodnika - pristranskost - pristranskost sodnika
Ob tem, da tožnica ne trdi, da bi razpravljajoča sodnica samoiniciativno in izven naroka opravljala kakršnakoli dejanja v zvezi z zadevo, je nepomembno, na kakšen način je omenjeni dopis prišel (tudi) do sodnice. Pomen tega dopisa ni v tem, da se je z njegovo vsebino seznanila razpravljajoča sodnica in da naj bi zgolj to dejstvo že vplivalo na nepristranskost sojenja v zadevi (kot je smiselno mogoče razumeti tožničine navedbe), temveč v tem, da je iz dopisa razvidno vnaprejšnje pričakovanje anonimnega avtorja dopisa, da bo sojenje v zadevi lahko nepošteno, ne da bi bila navedena pojasnila za takšno razmišljanje. Ravno neprimerna vsebina tega dopisa (neutemeljeni očitki na račun sodišča kot državnega organa) je narekovala razpravljajoči sodnici, da je na naroku v zvezi s tem dopisom ravnala tako, kot je pojasnila v svoji izjavi, podani na podlagi četrtega odstavka 73. člena ZPP.
solastna stvar - delitev stvari v solastnini - fizična delitev solastne stvari - nova solastninska skupnost - soglasje solastnikov - spor o predmetu in velikosti solastnih deležev - napotitev na pravdo
Delitev solastnine načeloma ne more privesti do nove solastninske skupnosti in postopka ni mogoče uporabiti za to, da se izloči le posamezni solastnik. Tak način delitve bi bil mogoč le ob izrecnem soglasju vseh udeležencev, vendar ga v obravnavanem primeru ni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013662
KZ-1 člen 20, 20/2, 46, 46/1, 46/4, 210, 210/1. ZKP člen 450.a, 450.a/4, 450.c.
kaznivo dejanje odvzem motornega vozila - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - višina kazni
Za kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po prvem odstavku 210. člena KZ-1 je zagrožena kazen zapora do dveh let. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dogovorjena kazen en mesec zapora v mejah predpisane kazni in da je obdolženec priznal krivdo v sporazumu o priznanju krivde. Dogovorjene kazni zato ni več mogoče spreminjati, saj je bila določena s sporazumom.
KZ-1-UPB2 člen 20, 20/2, 105, 105/2, 205, 205/1-3.
velika tatvina - posebno predrzen način - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - demenca - oškodovanec - slabo zdravstveno stanje - izpodbijanje odločbe o stroških kazenskega postopka
Pritožba ima prav, da je tatvina storjena na poseben predrzen način takrat, ko izrazito odstopa od običajnega načina izvršitve tatvine, ki je pogosto že sam zase drzen, nima pa prav, ko zatrjuje, da načina, kot je bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, ni mogoče šteti za posebno predrzen način. Kot tak namreč šteje tudi tatvina, izvršena v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci, pa je zato sodišče prve stopnje že na osnovi tega, da je obdolženi S.N. oškodovanki odtujil denar iz spalnice pri odprtih vratih, kot je to razvidno iz posnetka video kamere, ko sta se oškodovanka in soobdolžena J.N. nahajali v sosednjem prostoru in se pogovarjali, kaznivo dejanje pravilno opredelilo kot kaznivo dejanje storjeno na posebno predrzen način po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012622
ZPP člen 196. OZ člen 257, 259. ZIZ člen 58, 58/1. SPZ člen 65.
rok za izpodbijanje pravnih dejanj - solastniki kot navadni sosporniki - neprerekana dejstva - enotno sosporništvo - začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika
Toženci, ki so vsak do 1/3 lastniki nepremičnin, ki so predmet začasne odredbe, tudi v postopku zavarovanja niso enotni sosporniki, saj skladno z materialnim pravom lahko prosto in neodvisno razpolagajo vsak s svojim solastnim deležem in ga lahko po prosti presoji obremenjujejo. Zato ni videti razlogov, da ne bi bilo dopustno prepovedati razpolaganje in obremenjevanje solastnih deležev le dvema od njiju.
ZD člen 28, 29, 30, 34, 34/1, 34/2, 35, 36, 37, 38, 46, 46/1. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8.
nujni delež prikrajšanje nujnega deleža - odprava oporočnih razpolaganj - vrnitev daril - vračunanje daril - neodplačno razpolaganje - materialno procesno vodstvo - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - izračun nujnega deleža - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - navidezna pogodba o dosmrtnem preživljanju
Pri obračunski vrednosti se upoštevajo tudi darila, pri čemer je v skladu z 29. členom ZD darilo vsako neodplačno razpolaganje. Neutemeljena je navedba, da brezplačna medgenaracijska pomoč zapustnika otroku ne pomeni darila, ki bi se vštevalo v dedni delež. Pod pojem darila je mogoče subsumirati tudi s strani zapustnice zagotovljeno varstvo in prehrano v obliki kosil za tožničina otroka.
Glede na ugotovljeni obseg storitve je šlo za neodplačno razpolaganje v korist tožnice in ne le za običajno sorodstveno in solidarnostno pomoč.
Tako pri nepremičninah, kot tudi pri vrednostih spornih daril, ni mogoče ugotoviti absolutno pravilne in objektivne vrednosti in gre za oceno, ki je do določene mere subjektivna, mora pa biti oprta na objektivna merila.
Kršitev pojasnilne dolžnosti se skladno z novejšo sodno prakso presoja po določbah o pogodbeni odškodninski odgovornosti.
Zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti zdravnika je podana odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove, če je pravno priznana škoda posledica uresničitve katerega od tveganj, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti.
protipraven odvzem prostosti - omejitev svobode gibanja - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Obdolženec je pri oškodovanki z ustrahovanjem, z grožnjami, da bo uporabil silo zoper njeno telo in da bo oba ubil, med pojavljanjem v javnosti pa jo je fizično nadzoroval in jo spremljal, predhodno ji je vzel telefon in ga onesposobil, dosegel, da se mu iz strahu ni upala upreti in v javnosti pokazati, da je v svojem gibanju omejena. Obdolženec je oškodovanko proti njeni volji zadrževal ne le v avtomobilu, ko ga je morala spremljati po njegovih opravkih, vozilo pa je z drugim vozilom spremljal obdolženčev brat, temveč jo je brez pravne podlage tudi zaprl in zaklenil v njegovo sobo na njegovem domu, od koder ni imela izhoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00011773
ZZZDR člen 88, 92, 211, 408. URS člen 35. ZPP člen 8.
razmerja med starši in otroki - izpodbijanje očetovstva - priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva - aktivna legitimacija - kolizijski skrbnik - postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - odobritev skrbnika za posebni primer - odobritev tožbe - pravica otroka do ohranitve statusa - osebnostne pravice - varstvo otrokovih osebnostnih pravic - izvedenec klinične psihologije - preiskovalno načelo - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Odobritev opravljenih procesnih dejanj ni nujno izrecna ali pisna, ampak je lahko tudi konkludentna; kolizijski skrbnik (CSD) pa je s svojimi konkludentnimi ravnanji v preteklosti jasno izrazil, da želi pravdo nadaljevati.
Pravica izpodbijati očetovstvo je otrokova samostojna pravica, ki ne more biti prisilno zvezana s hkratnim uveljavljanjem pravice do ugotovitve očetovstva po 92. členu ZZZDR.
Sodišče mora opraviti tehtanje med pravico mladoletne tožnice do ohranitve statusa in pravico do poznavanja identitete svojih naravnih staršev, v kateri je zaobjeto tudi upravičenje do ukinitve pravne vezi z domnevnim staršem, ki ne ustreza realnosti.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - zmotna uporaba materialnega prava - darilna pogodba
Ker je bila nepremičnina kupljena v času trajanja zakonske zveze, je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je na prvem tožencu dokazno breme, da nepremičnina ne spada v skupno premoženje in zaključilo, da tega bremena ni zmogel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00011789
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 346, 347, 347/2, 349. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (2007) člen 2.
subvencija za samozaposlitev - vračilo subvencije - gospodarska pogodba - pridobitna dejavnost - obročno odplačilo dolga - občasna terjatev - splošni zastaralni rok - zastaranje občasne terjatve - napačen pravni pouk
Pridobitna dejavnost je tista dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička oziroma dejavnost, s katero zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb-2 (prim. 2. člen Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti). Že na prvi pogled je očitno, da dajanje subvencije za samozaposlitev nobenega od opisanih kriterijev ne izpolnjuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012591
KZ-1 člen 34, 115, 115/1, 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 383, 383/1, 391.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - poskus uboja - napad z nožem - namen storilca - pooblastila pritožbenega sodišča - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec namerno z nožem v hrbet zabodel oškodovanca, ureznina se je končala z 10 cm globoko vbodnino v mišičju ob hrbtenici. Dejanske ugotovitve konkretnega primera spričo možnih hudih posledic in mesta vbodnine, tudi glede na opis dejanja, iz katerega izhajajo vsi zakonski znaki hujšega kaznivega dejanja poskusa uboja, izkazujejo nepravilnost pravne opredelitve kaznivega dejanja v sodbi sodišča prve stopnje kot (le) kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe prizadejane z nevarnim orodjem.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Pripravljalna vloga tožnika, podana dne 26. 6. 2017, je bila glede na njen obseg in vsebino, potrebna za postopek, pri čemer ni odločilnega pomena dejstvo, da se tožnik v njej sklicuje na pravnomočno zaključen postopek v vzorčni zadevi in povzema vsebino sodb, izdanih v tem sporu.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013072
ZPVAS člen 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. SPZ člen 42. URS člen 158.
denacionalizacija - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - vračanje premoženja agrarni skupnosti - vračanje premoženjskih pravic - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - odločba upravnega organa - pravnomočna upravna odločba - last občine - pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa - izvirna pridobitev lastninske pravice - aktivna legitimacija
Pogoj za dedovanje premoženja in premoženjskih pravic, ki so bile podržavljene bivšim agrarnim skupnostim, je, da je bilo premoženje upravičencem vrnjeno, in sicer po postopku in na način, kot ga je določal ZPVAS. Nekdanji člani agrarnih skupnosti oz. njihovi pravni nasledniki so morali najprej ponovno vzpostaviti agrarno skupnost in jo registrirati po postopku, določenem v členih 2 – 7 ZPVAS. Nato so morali uveljavljati vračilo tistega obsega pravic, ki so jih imeli sami oz. njihovi pravni predniki ob podržavljenju. Premoženje in premoženjske pravice so bile z odločbo upravnega organa vrnjene fizični osebi, kateri so bile odvzete. Če prejšnji člani, njihovi dediči oz. pravni nasledniki niso uveljavljali vračanja lastninske pravice v celoti, so ostale oz. postale nepremičnine s preostalega dela območja bivše agrarne skupnosti last občine, na območju katere ležijo (8. člen ZPVAS).
Zmotno je pritožnikovo prepričanje, da je mogoče zatrjevane napake, ki naj bi jih upravni organ zagrešil v postopku vračanja premoženja po določbah ZPVAS, odpravljati v drugem – zapuščinskem postopku po upravičencu, ki ni bil upoštevan v pravnomočni upravni odločbi. Morebitne nepravilnosti v postopku vračanja premoženja po določbah ZPVAS bi moral pritožnik uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper izdano upravno odločbo o vračilu premoženja upravičencem po določbah ZPVAS.
Mandatarjevo izpolnitveno ravnanje ima pravno naravo obligacije prizadevanja. Mandatar se zaveže, da si bo prizadeval za končni rezultat. Nosilec posla je mandant. Posel se opravlja na njegovo nevarnost.
dedovanje - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - sporna dejstva - obseg zapuščine - dedni delež - velikost dednih deležev - prikrajšanje nujnega deleža - izplačilo nujnega deleža v denarju - obračunska vrednost zapuščine - darilo dediču - vračunanje daril
Šele ko bo znan obseg zapuščine in velikost dednih deležev, bo ugotovljivo, ali razpoložljivi del zapuščine zadošča za poplačilo dednih deležev. Šele tedaj se bo izkazalo, ali sploh in za kolikšno prikrajšanje gre; tedaj bodo upravičenci lahko zahtevali vrnitev daril v zapuščino. Darila se namreč vračajo le v tolikšnem obsegu, kot je potrebno, da se prikrajšanje nujnega dednega deleža odpravi.
vrednost spornega predmeta - sprememba namembnosti zemljišča - čas ob vložitvi tožbe - tožba na sklenitev pogodbe - izpolnitev dednega dogovora
V tožbi določena vrednost spornega predmeta, temelječa na dejstvu, da je sporna nepremičnina kmetijsko zemljišče, in na vrednosti, ki jo je zanjo določal GURS, ne ustreza sedanjim okoliščinam, saj je prišlo do spremembe namembnosti sporne nepremičnine v stavbno.
Vrednost spornega predmeta je potrebno oceniti v času vložitve konkretne tožbe, zato ni pravilno stališče, da je za določitev vrednosti konkretnega spornega predmeta bistveno, kakšna je bila vrednost nepremične v času izdaje sklepa o dedovanju, v katerem je bil sklenjen vtoževani dedni dogovor.
Ker znaša sedanja vrednost spornega predmeta 158.750,00 EUR je stvarno pristojno okrožno sodišče.
prenos pogodbe - prevzem dolga - ugovor sočasne izpolnitve - zadržnina - zapadlost
Glede na vsebino Dogovor, kot sta sklenjena, ju je pravno kvalificirati kot prevzem dolga po 427. členu OZ2, saj je tožeča stranka kot upnik sočasno podpisala pogodbo med starim dolžnikom in novim dolžnikom ter s tem privolila v prevzem dolga in takšno pogodbo je dopustno skleniti tudi za bodoče terjatve oziroma dolgove. V primeru prevzema dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti, med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med dolžnikom in upnikom. Toda slednje ne pomeni, da vstopi v pogodbeno razmerje namesto prejšnje stranke, saj je to možno le pri prenosu pogodbe po 122. členu OZ, ko postane prevzemnik imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe. Prevzemnik dolga ima po določbi 431. člena OZ res vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med prejšnjim dolžnikom in upnikom, toda ugovora sočasne izpolnitve ne more uveljavljati, ker ni vstopil v pogodbeno razmerje, ampak samo prevzel dolg. Vzajemna izpolnitev obveznosti je lahko uveljavljana samo med pogodbenima strankama.
V okoliščinah konkretnega primera je tožena stranka utemeljeno uveljavljala, da tožeča stranka še ni izročila bančne garancije, to je ugovor iz osnovnega pravnega razmerja, katere stranka ni postala, tako da še ni nastopil pogoj, da bi zadržnina zapadla v plačilo, toda s tem ni uveljavljala ugovor sočasne izpolnitve, ki ga je mogoče uveljavljati samo med pogodbenima strankama.
Ravno s tem, ko bi se toženec podvrgel DNA analizi, bi imel možnost prepričljivo izkazati svoja zatrjevanja, da ni oče prve tožnice. Njegovo odklonitev DNA analize in pravico do zasebnosti je treba povezati s pravico prve tožnice do poznavanja svojega izvora, ki prav tako spada v sklop osebnostnih pravic. Oddaja biološkega materiala je neinvazivna in preprosta, zato toženčeva zatrjevanja o nedopustnem posegu v njegovo zasebnost niso prepričljiva. Še posebej, če se jim ob bok postavi pravica otroka do poznavanja lastnega izvora. Sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo izključno na toženčevo odklonitev izvedbe raziskave DNA, marveč je upoštevalo celoten spekter preostalih dokazov.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupno in posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - darilo, dano enemu od zakoncev
Toženec je po ugotovitvah sodišča prve stopnje za nakup nepremičnine prispeval manjši znesek (300 DEM), preostanek (9.700 DEM) pa sta plačala njegova starša. Ne gre torej za premoženje, pridobljeno z delom v zakonski zvezi pravdnih strank, ampak za premoženje pridobljeno z darilom oziroma prispevkom staršev. Ker je bila izrecna volja toženčevih staršev, da je lastnik nepremičnine toženec (zaključek sodišča prve stopnje o volji staršev ni izpodbijan in mu niti tožnica v odgovoru na pritožbo ne nasprotuje), gre v primeru tega premoženja za prispevek staršev tožencu (ne obema zakoncema), kar ne utemeljuje zaključka, da gre za skupno premoženje pravdnih strank.