Dejstvo, da se je tožničina pravica uporabe (oziroma njene pravne prednice) na spornem poslovnem prostoru ob uveljavitvi ZLNDL transformirala v lastninsko pravico (3. člen ZLNDL), še ne pomeni, da je tožnica takrat postala tudi lastnica solastniškega deleža nepremičnine. Ugotovitev, da je tožnica lastnica spornega poslovnega prostora s pripadajočim delom zemljišča, ni enako kot ugotovitev, da je tožnica solastnica celotne nepremičnine (del katere je sporni poslovni prostor) v idealnem deležu, glede na razmerje spornega poslovnega prostora in izmere celotnega objekta.
Zavarovalnina, izplačana na podlagi nezgodnega kolektivnega zavarovanja se všteva v odškodnino v primeru, če je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca. Domneva se (če ni dokazano nasprotno), da je v tem primeru sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo, zato je treba prejeto zavarovalnino iz naslova nezgodnega kolektivnega zavarovanja odšteti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Uradnik se po izbiri na javnem natečaju imenuje v najnižji naziv, v katerem se opravlja delo na uradniškem delovnem mestu, za katero bo sklenil pogodbo o zaposlitvi (četrti odstavek 84. člena ZJU). Delovno razmerje za določen čas se (lahko) sklene brez javnega natečaja (70. člen ZJU) in javni uslužbenec, ki sklene delovno razmerje za določen čas, ni imenovan v naziv. Vendar pa se mu pravice določijo glede na določen uradniški naziv, to pa se lahko določi le na enaki podlagi kot pri tistih javnih uslužbencih, ki bi sklenili delovno razmerje za nedoločen čas na podlagi javnega natečaja in so bili imenovani v naziv, saj zakon v tem delu ne določa nobene izjeme. V obeh primerih je to za novo zaposlene javne uslužbence najnižji naziv, v katerem se opravlja delo na določenem delovnem mestu.