ZPol člen 79. ZPSDP člen 2. ZOdvT tarifna številka 6000, 6002.
javni uslužbenec – izobraževanje – stroški za prevoz – stroški za prehrano – stroški postopka – stroški poštnih in telekomunikacijskih storitev
Ker se je tožnik konzultacij, ki niso bile obvezne za pristop k strokovnemu izpitu, udeležil prostovoljno (pri čemer je bil s strani tožene stranke opozorjen, da ne bo upravičen do povrnitve stroškov za prevoz in prehrano), mu tožena stranka ni dolžna izplačati vtoževanih dnevnic in kilometrine.
Tožena stranka je upravičena do povrnitve pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, ni pa upravičena do povrnitve stroškov fotokopiranja, saj se ti stroški štejejo kot splošni stroški poslovanja, ki so že zajeti v priznani nagradi.
ZDR člen 137, 137/3, 137/4. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2, 58, 63, 63/1, 69, 73, 73/1. ZZVZZ člen 84. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 137, 137/1, 229, 229/1, 229/2, 229/4.
stvarna pristojnost – nadomestilo plače – začasna zadržanost z dela
Pravica do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri uveljavljanju katere so udeležene tri stranke: zavarovanec oziroma delavec, nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja in delodajalec. Toženec (zavod) je zahtevo tožnika (delodajalca) za povračilo nadomestila za polni delovni čas zavrnil z dokončno odločbo, tako da je spor o povračilu nadomestila socialni spor, ki je v pristojnosti socialnega sodišča.
ZPP člen 249, 253, 253/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
nagrada za izvedensko delo - dopolnitev izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - odgovor izvedenca na pripombe strank
Odgovora izvedenca na pripombe strank k njegovemu mnenju ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja.
Če je sodišče izvedencu glede na naravo izvedenskega dela omogočilo, da svoj izvid in mnenje (najprej) izdela pisno, bi moral izvedenec kljub temu svoj izvid in mnenje nato podati tudi ustno na obravnavi, ker se pravdni stranki obravnavanju tega dokaza na naroku nista odpovedali, izvedenskega mnenja pa tudi nista sprejeli brez pripomb in pomislekov. Sodišče prve stopnje bi torej izvedenca moralo zaslišati.
ZPP člen 337, 337/1. Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 6, 7.
pravna oseba s sedežem v EU - vročanje naslovniku v tujini - vročanje po zaprošenem organu - nedopustna pritožbena novota - Uredba Sveta (ES) 1348/2000
Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da sodišče ni postopalo po ZPP in tam navedenih predvidenih načinih vročanja. Uporaba navedenega predpisa za vročanje sodnega pisanja toženim strankam v tujini v obravnavanem primeru ni prihajala v poštev, ampak že omenjena Uredba ES št. 1348/2000.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZPP člen 392.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – sodna poravnava
Tožnica in tožena stranki sta v individualnem delovnem sporu v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela sklenili sodno poravnavo, s katero se je tožena stranka izrecno zavezala, da tožnici v roku enega leta ne bo podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker ima sodna poravnava enak učinek kot pravnomočna sodba, se je bila dolžna tožena stranka držati obveznosti, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi), ki jo je kljub obveznosti podala, pa ni zakonita.
Dejstvo, da tožena stranka tožnici ne more več zagotavljati službenega avtomobila, ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
Zmotno je stališče tožnice, da bi sodišče moralo upoštevati kot podlago za določitev nadomestila za konkurenčno prepoved določbe novega ZDR, ki je pričel veljati 1. 1. 2003. Ker je bila pogodba o zaposlitvi med strankama sklenjena in se je izvajala le v času stare delovnopravne zakonodaje, ni podlage, da bi sodišče pogodbeno voljo strank nadomestilo z zakonskim minimumom, določenim v 2. odstavku 39. člena ZDR. Zato je potrebno upoštevati veljavno pogodbo o zaposlitvi in njene določbe v zvezi z višino nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - ustavitev izvršilnega postopka - zaznamba izvršbe
Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in s to zaznambo povezanih vpisih se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa, kar je bilo v obravnavani zadevi v času, ko so bile nepremičnine z darilno pogodbo že odsvojene novima pridobiteljema. Ker torej zaznamba izvršbe ni bila mogoča, saj dolžnika nista bila več lastnika nepremičnin, je izvršilno sodišče pravilno ustavilo izvršilni postopek.
višina preživnine – materialne in pridobitne zmožnosti – otrokove potrebe – stroški postopka v družinskih sporih
Pravna narava zakonskih sporov ter sporov iz razmerij med starši in otroci onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, pri katerih velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev kriterij uspeha. V predmetni zadevi je obravnavana sama razveza zakonske zveze, predvsem pa vprašanja glede preživljanja skupnega otroka, kar je v interesu vseh vpletenih v ta sodni spor. Ravno iz tega razloga je zakonodajalec določil, da odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku.
spor majhne vrednosti – subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov – odgovornost najemnikov - upravljanje večstanovanjske stavbe – notifikacijska dolžnost lastnika stanovanja
Da bi se tožeča stranka lahko uspešno sklicevala na subsidiarno odgovornost tožene stranke, bi morala predhodno izkazati, da je neuspešno uveljavljala plačilo vtoževanih računov od uporabnikov stanovanj – to je najemnikov.
Etažni lastnik je skladno s 6. odstavkom 24. člena SZ-1 dolžan obvestiti upravnika oziroma upravičenca do kritja obratovalnih stroškov o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe. Z navedenim obvestilom si etažni lastnik zagotovi ugodnejši položaj v razmerju do upravnika, saj je v tem primeru podana le njegova subisidiarna odgovornost za kritje obratovalnih stroškov. V kolikor svoje notifikacijske dolžnosti ne opravi, pa je njegova odgovornost neomejena.
solidarna odgovornost zakoncev – obveznosti iz naslova skupnega premoženja – delež na skupnem premoženju – skupno premoženje – obveznosti, ki jih zakonec prevzame v času trajanja zakonske zveze – odplačevanje kredita – stroški stanovanja
Dolg iz naslova kredita bremeni oba zakonca solidarno, če je bil najet v korist obeh zakoncev in vložen v skupno premoženje oziroma namenjen zadovoljevanju tekočih potreb družine. Če je eden od zakoncev moral po razvezi njune zakonske zaveze odplačevati kredit, lahko od drugega zakonca zahteva sorazmerno povrnitev plačanega po tretjem odstavku 56. člena ZZZDR.
Dolžnost lastnika stanovanja je, da obvesti upravnika o številu oseb, ki uporabljajo stanovanje. V konkretnem primeru sta bili obe pravdni stranki lastnika stanovanja, zaradi česar sta obe imeli dolžnost in tudi možnost obvestiti upravnika o spremembi števila uporabnikov. Navedeno pomeni, da gre tudi tožniku očitek opustitve dolžnostnega ravnanja, zaradi česar po oceni pritožbenega sodišča toženka, ki v stanovanju v mesecu aprilu ni več živela, ni dolžna kriti prikrajšanja, ki ga je utrpel tožnik s tem, ko je poravnal stroške, ki so bili odmerjeni za več oseb, kot jih je dejansko živelo v stanovanju.
neupravičena obogatitev – pogodba o pristopku k dolgu – neveljavnost pogodbe o pristopu k dolgu – prenehanje terjatve upnika
Res sicer citirana zamudna sodba ugotavlja le neveljavnost pogodbe o pristopu k dolgu z dne 21. 1. 1997, vendar pa ker se sporazum glede same terjatve v celoti
sklicuje na pogodbo o pristopu k dolgu (iz sporazuma izhaja, da na osnovi pogodbe o pristopu k dolgu z dne 21. 1. 1997 obstoji terjatev upnika nasproti dolžnikoma v skupni višini 21.014.551,20 SIT s pripadki) in ker je navedena pogodba tudi sestavni del sporazuma, je po presoji pritožbenega sodišča treba šteti, da zaradi ugotovljene neveljavnosti pogodbe o pristopu k dolgu ne obstoji tudi terjatev, ki izhaja iz sporazuma.
regresni zahtevek – povračilni zahtevek - sozavarovana oseba – premija za povečano nevarnost – zakonita suborgacija
Ker dodatna premija za povečano nevarnost, določena z zavarovalnimi pogoji, ni bila plačana, ima tožnica na podlagi 4. odst. 7. čl. ZOZP pravico uveljavljati povračilo dela izplačane odškodnine, skupaj z obrestmi in stroški, v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti. Tožničin zahtevek je regresni zahtevek in ne za zahtevek, ki temelji na subrogaciji.
ZZZPB člen 14, 31, 31/1, 31/5. ZDR člen 118, 118/2.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – rok za uveljavitev pravice
Tožnik, ki mu je delovno razmerje na podlagi sodne poravnave z dne 7. 10. 2008, sklenjene v delovnem sporu zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, prenehalo 7. 2. 2008, se je pri Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba prijavil šele dan po sklenjeni sodni poravnavi, ko je vložil tudi zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Pri zavodu se je prijavil prepozno, po poteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka za prijavo, ki teče od prenehanja obveznega zavarovanja (7. 2. 2008), s čimer je izgubil pravico do denarnega nadomestila.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Tožnica kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ki ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa, ima, ker je izgubila delo brez svoje volje ali krive, pravico do povečane delne invalidske pokojnine za 40 %, nima pa pravice do nadomestila za invalidnost, zato je njen tožbeni zahtevek, da se ji poleg povečane delne invalidske pokojnine prizna tudi nadomestilo za invalidnost, neutemeljen.
napačna označba stranke – akontacija odškodnine - valorizacija – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Napaka pri zapisu imena in naslova prebivališča te ali one stranke oziroma njena opredelitev ne more vselej povzročiti napake, ki bi imela za posledico bistveno kršitev postopka. Kadar niti za sodišče niti za stranke ni sporno, kdo je tožeča in kdo tožena stranka, potem napačna označba katere od strank ne more imeti usodnih procesnih posledic. Odpraviti jo je mogoče s pravilno označbo stranke, pri čemer je bistveno, da ne gre za spremembo osebe stranke, ampak le za drugačno označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka, ki je to vseskozi vedela in v skladu s to vlogo tudi ravnala ter se udeleževala postopka.
Tožnik in tožena stranka nista navedla, kdaj je bila akontacija odškodnine plačana. Iz trditev obeh strank le izhaja, da je bila plačana pred vložitvijo tožbe. To omogoča valorizacijo le za čas od vložitve tožbe do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - sredstvo zavarovanja
Vrsto (in identiteto) začasne odredbe opredeljuje tako vsebinska zahteva, kot tudi način za njeno uresničitev. Zato ugovor pravnomočno razsojene stvari (pravilno pa: litispendence) ni utemeljen, če je bil že zavrnjen tožnikov predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ker je bilo predlagano sredstvo neprimerno.
Pri dovolitvi zaznambe izvršbe in vknjižbi hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi ni odločilno, ali je terjatev plačana. Če bo sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen, bo uradoma dovoljen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
ZDSS-1 člen 72. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 112/8.
tožba – zavrženje tožbe – očitna pomota
Tožba je bila zadnji dan izteka roka za vložitev tožbe priporočeno po pošti naslovljena in poslana na pristojno sodišče, vendar na napačen naslov oziroma sedež sodišča. Pri tem ni mogoče šteti, da gre za očitno pomoto, saj je odločba, ki jo je tožnik s tožbo izpodbijal, v pravnem pouku vsebovala pravilen naziv in sedež pristojnega sodišča. Sodišče prve stopnje je tožbo, ki je na pristojno sodišče prispela prepozno, pravilno zavrglo.
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 7, 7/1, 204, 204/1, 212.
ugovor slabega pravdanja – intervencijski učinek – obvestitev drugega o pravdi – neupravičena pridobitev – predpostavke verzijskega zahtevka – dokazi in izvajanje dokazov – substanciran dokaz – izvedba nepredlaganega dokaza – absolutna bistvena kršitev postopka
Ugovor slabega pravdanja preprečuje neposredno učinkovanje sodbe, izdane v prvi pravdi proti tretjemu, vendar zgolj pod pogojem, da v drugi pravdi tretji poda konkretne ugovore, ki bi v prvi pravdi pripeljali do drugačne odločitve.
Izvedba dokaza, ki ga ni predlagala nobena izmed strank, sama po sebi ne predstavlja bistvene kršitve postopka. Le-ta je podana, če je na podlagi takšnega dokaza ugotovljeno kakšno pravnorelevantno dejstvo.