ničnost pogodbe – kondikcijski zahtevek – ugasnitev pravice
Ugotavljanja ničnosti pogodbe ni mogoče ločiti od njenih posledic (uveljavljanja kondikcijskih zahtevkov) in ju obravnavati po različnih pravnih režimih. Ker pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, tudi ne ugasne pravica do vrnitve tega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi nične pogodbe.
stranke in njihovi zakoniti zastopniki – sposobnost biti stranka – pravdna sposobnost - pravdna nesposobnost – pomanjkanje pravdne sposobnosti – nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti – prekinitev pravdnega postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejstvo, da je v teku nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti, pravdnega sodišča ne zavezuje, da postopek prekine. Obenem pa ga tudi ne odvezuje dolžnosti, da v skladu s 80. členom ZPP pazi na pravdno sposobnost in v zvezi s tem ukine vse, kar mu nalaga zakon.
neupravičena pridobitev – dejanska sila – izklop elektrike – pravdni stroški – pravica do izbire odvetnika - kilometrina
Vsekakor je bil izklop elektrike za tožečo stranko dejanska sila, ki je ogrožala obstoj njene dejavnosti, kar izhaja že iz narave poslovanja trgovine z živili, saj tožeča stranka brez elektrike ne more poslovati oziroma je zaradi pokvarljivosti izdelkov ogroženo njeno premoženje. Dejstvo je, da ji je tožena stranka dne 22. 12. 2008 elektriko dejansko odklopila v posameznih poslovalnicah, zato je razumljivo, da je še istega dne zato, da bi ji tožena stranka ponovno priklopila elektriko in iz bojazni, da ji ne bi odklopila elektrike še v drugih poslovalnicah, vtoževani znesek, čeprav ga je dolgovala druga družba, plačala.
Ni utemeljen ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ni upravičena do plačila kilometrine pooblaščenca tožeče stranke, saj bi lahko tožnik izbral pooblaščenca na območju sedeža sodišča. Vsaka stranka ima pravico do svobodne izbire odvetnika. V navedeni zadevi gre za precej zapleteno zadevo, zaradi česar je razumljivo, da si je tožeča stranka posebej izbrala odvetnika, ki ji ustreza po strokovnosti, ne pa na osebo, ki ima sedež v okviru območja prvostopnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004546
ZPP člen 76, 76/1, 82. ZZZDR člen 211. SPZ člen 67, 67/6.
ureditev razmerij med solastniki - procesne pomanjkljivosti - sposobnost biti pravdna stranka - pravdna sposobnost stranke - smrt stranke pred vložitvijo predloga - postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer
Prav tako pritožniki ne morejo uspeti s sklicevanjem na določilo šestega odstavka 67. člena SZ, saj ta ureja možnost postavitve skrbnika za poseben primer solastniku, ki dalj časa ni dosegljiv, ne pa, ko je ta mrtev.
pobot v pravdi – pobotni ugovor – litispendenca – združitev postopkov – odločitev o pobotnem ugovoru – učinek pobotnega ugovora
Odločitev prvostopnega sodišča je v skladu s 3. odstavkom 189. člena ZPP, po katerem se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Navedeno velja tudi za ugovor pobotanja v pravdi, saj o njem odloča sodišče z učinkom pravnomočnosti v izreku sodbe. Ugovori v tej smeri, da v primeru pobota ne gre za litispendenco, so zato neutemeljeni, saj sta tako teorija in sodna praksa pri nas enotni, da ustvari litispendenco tudi ugovor pobotanja v pravdi po 3. odstavku 319. člena ZPP.
Pravni interes mora biti konkreten in se mora odražati v določeni sferi strankinih pravic. Stranka mora izkazati, da lahko s pomočjo sodišča na edini možen način kot udeleženec v postopku zaščiti svoj pravni položaj.
ZIZ člen 34, 34/3. ZPP člen 359, 366. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40a, 41, 41/3, 46, 46/1, 46/1-3, 46a, 47, 47/1.
cenilni izvid in mnenje - odmera nagrade cenilcu - povrnitev stroškov cenilcu - potni stroški - stroški za ogled nepremičnine - stroški za čas potovanja na ogled - zbiranje in proučevanje dokumentacije - materialni stroški
V obravnavanem primeru opravljena cenitev nepremičnin po vsebini ne predstavlja zelo zahtevnega cenilnega izvida in mnenja, kljub temu da skupaj s prilogami obsega 145 strani, nedvomno pa gre za zahtevno cenilno poročilo, za katero Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik) v prvem odstavku 47. člena določa nagrado v znesku 276,00 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje tudi odmerilo.
Pravilnik ne vsebuje nobenega določila, po katerem bi sodnemu cenilcu za vsako uro, ki jo porabi za pisanje cenilnega izvida in mnenja, pripadalo 46,00 EUR.
neupravičena obogatitev - upravnik – stroški obratovanja in vzdrževanja – delitev stroškov med etažnimi lastniki - posel, ki presega okvir rednega upravljanja – pojasnilo spornih postavk na računu
Za ugotovitev in odpravo „nenormalno visoke porabe toplotne energije“ bi upravnik potreboval posebno naročilo oziroma soglasje vseh uporabnikov, saj zamenjava oziroma popravilo cevi na dvorišču predstavlja posel, ki presega okvir rednega upravljanja poslovnega prostora. Sanacijo izgube toplotne energije zaradi prehoda cevi po dvorišču od odjemnega mesta do poslovne stavbe je mogoče uvrstiti med tista investicijska vzdrževalna dela, za katera je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov nepremičnine, saj gre za njeno izboljšavo, in ne za vzdrževanje.
Upravnik je na pobudo etažnih lastnikov dolžan pojasniti sporne postavke posameznih stroškov, vendar pa zamuda upravnika pri poročanju ne vpliva na zapadlost njegove terjatve iz tega naslova.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastane ob vložitvi tožbe, sklep o oprostitvi plačila sodnih taks pa velja zgolj za vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 230, 230/7, 397, 399, 399/1, 399/2.
delniška družba (d. d.) - pravice delničarjev - pravica do dela dobička - sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička - delitev dobička delničarjem najmanj v višini 4% osnovnega kapitala - sodno izpodbijanje skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička - sprememba sklepa s sodno odločbo
Sodišče ne more s spremembo skupščinskega sklepa odločiti o delitvi več kot 4% skupne dividende (drugi odstavek 399. člena ZGD-1).
ZPP člen 337, 337/1. Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 6, 7.
pravna oseba s sedežem v EU - vročanje naslovniku v tujini - vročanje po zaprošenem organu - nedopustna pritožbena novota - Uredba Sveta (ES) 1348/2000
Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da sodišče ni postopalo po ZPP in tam navedenih predvidenih načinih vročanja. Uporaba navedenega predpisa za vročanje sodnega pisanja toženim strankam v tujini v obravnavanem primeru ni prihajala v poštev, ampak že omenjena Uredba ES št. 1348/2000.
Plačni sistem zavarovalnih zastopnikov in s tem tudi tožnika temelji izključno na proviziji, ki zajema vse stroške dela. Takšna ureditev ni v nasprotju s splošnimi določbami o plači v ZDR.
ZIZ člen 9, 9/3, 15. ZPP člen 149, 224, 224/1, 224/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - vročilnica - javna listina - izpodbijanje verodostojnosti vročilnice
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje, da je naslovnik na določen dan pošiljko prejel (1. odst. 224. čl. ZPP, v zvezi s 149. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ). Sicer je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (4. odst. 224. čl. ZPP), vendar pa zgolj sklicevanje na lastne evidence oziroma evidentiranje prejema pošiljk pri dolžniku, v tem smislu ne zadošča.
Zmotno je stališče tožnice, da bi sodišče moralo upoštevati kot podlago za določitev nadomestila za konkurenčno prepoved določbe novega ZDR, ki je pričel veljati 1. 1. 2003. Ker je bila pogodba o zaposlitvi med strankama sklenjena in se je izvajala le v času stare delovnopravne zakonodaje, ni podlage, da bi sodišče pogodbeno voljo strank nadomestilo z zakonskim minimumom, določenim v 2. odstavku 39. člena ZDR. Zato je potrebno upoštevati veljavno pogodbo o zaposlitvi in njene določbe v zvezi z višino nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.
Ker je bil vdovi iz poznejše zakonske zveze pokojnega zavarovanca priznan le 15 % delež vdovske pokojnine, je tožnica kot razvezana vdova, ki je bila po pokojnem zavarovancu uživalka pravice do preživnine, upravičena do preostalega dela vdovske pokojnine, to je do 85 % vdovske pokojnine. V primeru, ko je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in je na podlagi 4. odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteval le del vdovske pokojnine, je namreč preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada preostalemu upravičencu do vdovske pokojnine.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pooblastila odvetniku – upravičenost za zastopanje
.
Z dnem izbrisa tožeče stranke iz sodnega registra je prenehalo pooblastilo odvetniku za zastopanje tožeče stranke, zato je sodišče pritožbo, ki jo je vložil odvetnik, zavrglo.
ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZFPPIPP člen 242, 242/2, 443, 443/1, 443/2, 496.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod - pravne posledice prenehanja družbe zaradi izbrisa - uporaba določb ZFPPod v primerih izbrisa pred 7.4.2007 - pravno nasledstvo aktivnih družbenikov na pasivni strani - stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem
Družbeniki izbrisane družbe niso več njeni univerzalni pravni nasledniki, ampak so le pravni nasledniki njenih obveznosti. Vendar pa takšna ureditev pravnih posledic ne velja za družbe, ki so bile izbrisane pred 7.4.2007 (496. čl. ZFPPIPP).
ZDR člen 137, 137/3, 137/4. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2, 58, 63, 63/1, 69, 73, 73/1. ZZVZZ člen 84. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 137, 137/1, 229, 229/1, 229/2, 229/4.
stvarna pristojnost – nadomestilo plače – začasna zadržanost z dela
Pravica do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri uveljavljanju katere so udeležene tri stranke: zavarovanec oziroma delavec, nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja in delodajalec. Toženec (zavod) je zahtevo tožnika (delodajalca) za povračilo nadomestila za polni delovni čas zavrnil z dokončno odločbo, tako da je spor o povračilu nadomestila socialni spor, ki je v pristojnosti socialnega sodišča.
ZPP člen 249, 253, 253/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
nagrada za izvedensko delo - dopolnitev izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - odgovor izvedenca na pripombe strank
Odgovora izvedenca na pripombe strank k njegovemu mnenju ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja.
Če je sodišče izvedencu glede na naravo izvedenskega dela omogočilo, da svoj izvid in mnenje (najprej) izdela pisno, bi moral izvedenec kljub temu svoj izvid in mnenje nato podati tudi ustno na obravnavi, ker se pravdni stranki obravnavanju tega dokaza na naroku nista odpovedali, izvedenskega mnenja pa tudi nista sprejeli brez pripomb in pomislekov. Sodišče prve stopnje bi torej izvedenca moralo zaslišati.