zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – obrazloženost odgovora na tožbo
Za obrazloženost odgovora na tožbo povsem zadošča, da iz njega izhaja, da tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku in da pojasni razloge svojega nasprotovanja oziroma razloži, zakaj se upira tožbenemu zahtevku.
Določbe 2. odstavka 278. člena ZPP ni mogoče razumeti tako, kot jo razlaga tožnik, saj ne določa, da je za obrazloženost odgovora na tožbo pogoj tudi priložitev listin in predložitev dokazov. Če bi imel zakonodajalec tak namen, bi tak pogoj izrecno določil tudi v 2. odstavku 278. člena ZPP, tako kot je to storil v 1. odstavku tega člena.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1. SPZ člen 11, 11/1, 92. ZJC člen 2, 85. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi odločbe državnega organa – razlastitev – odločba ustavnega sodišča – učinkovanje odločbe ustavnega sodišča – varstvo lastnika
Ker se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, odločitev sodišča prve stopnje ne more temeljiti na razveljavljeni določbi.
Kakor hitro je izbrisna tožba vložena, je podana podlaga za zaznambo takšne tožbe v zemljiški knjigi. V primeru pravnomočne sodne odločbe, s katero je tožbeni zahtevek zavrnjen, pa pride do izbrisa zaznambe zaradi neuspešnega izida postopka v skladu s 84. členom ZZK-1 v zvezi z 245. členom ZZK-1.
ZPP člen 254, 254/3, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci – pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – odprava pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – postavitev novega izvedenca – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – takojšnje uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Glede na dejstvo, da tožeča je stranka svoj predlog za postavitev novega izvedenca utemeljila zgolj s tem, da je izvedenec izpovedal v njeno škodo, je sodišče ravnalo prav, ko je tak predlog zavrnilo. To, da se stranka z mnenjem ne strinja, namreč ni razlog za postavitev novega izvedenca.
ZIZ člen 9, 15, 53, 56, 61, 62, 62/5. ZPP člen 111, 112.
prepozen ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi – zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi – menični spor - menica
Dolžnik bi moral vedeti, da gre v konkretnem primeru za menični spor, zaradi česar velja krajši tridnevni rok. Upnik je v predlogu za izvršbo označil kataloško številko 2 verodostojne listine ter v oznaki dodal brez protesta, kar pomeni, da gre za menico brez protesta. Tako iz predloga za izvršbo jasno izhaja, da gre za menični spor. Nadalje pa je bil dolžnik v 2. točki pravnega pouka v sklepu o izvršbi tudi opozorjen, da rok za vložitev ugovora v meničnih sporih znaša le tri dni.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev naslonilo na več listinskih dokazov, ki jih je v sodbi ustrezno povzelo in ugotovilo vsa odločilna dejstva, dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke pa je pravilno zavrnilo, saj tožena stranka ni določno opredelila tistih spornih dejstev, o katerih naj bi bil njen zakoniti zastopnik zaslišan, izvajanje informativnih dokazov pa ni dovoljeno.
Materialnopravno zmotno je sklepanje, da bi v posledici petletnega neizpolnjevanja svojih obveznosti iz naslova kritja obratovalnih stroškov, imelo za posledico prenehanje obveznosti za vse nadaljnje obveznosti iz naslova pripadajočih obratovalnih stroškov.
nepravdni postopek - skupnost - odsvojitev poslovnega deleža - delitev poslovnega deleža
V vseh primerih, ko med dvema ali več pravnimi subjekti obstaja neko materialnopravno razmerje, oziroma se zatrjuje, da to obstaja, pa med udeleženci ne pride do dogovora v zvezi z medsebojnimi razmerji, mora ta urediti oziroma o njih odločiti sodišče.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0055454
ZIZ člen 17, 26, 55, 238, 238/2. OZ člen 33.
izvršilni naslov - notarski zapis pogodbe - pogojna in vzajemna obveznost - menjalna pogodba - izjava volje - zemljiškoknjižno dovolilo - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik – predpogodba - tožba na izjavo volje
V primeru, da bi stranki res soglašali, da po 28. 02. 2009 med njima velja menjalna pogodba, ki jo predstavlja obravnavani notarski zapis, bi moral le-ta vsebovati vse elemente menjalne pogodbe, da bi se v skladu z določbo 238. člena ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določenem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena. V takem primeru zato upnik niti ne bi imel pravnega interesa za vodenje izvršilnega postopka, katerega namen je dolžnika prisiliti k izpolnitvi obveznosti. Tako pa višje sodišče ugotavlja, da je bila s predmetnim notarskim zapisom sklenjena le predpogodba, s katero sta stranki prevzeli obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna – menjalna pogodba. Na taki podlagi pa ima upnik možnost le s tožbo zahtevati od dolžnice, da sklene glavno pogodbo, v kateri mora želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzeti v tožbeni predlog, saj se bo v skladu z določbo 238. člena ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določenem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena s pravnomočnostjo sodbe in bo izrek sodbe nadomestil pogodbo.
OZ člen 149, 150,153, 153/2, 153/3. ZPP člen 254. ZVCP člen 84.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – motorno vozilo in pešec – prispevek oškodovanca – oprostitev odgovornosti – prečkanje ceste izven prehoda za pešce – nepričakovanost dogodka – deljena odgovornost – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci
Če v naselju, v bližini postajališča za mestni avtobus in 18 m od prehoda za pešce, ob 21. uri pešec prečka (steče čez) cesto, to ni nekaj neobičajnega, izrednega in kot takšnega objektivno nepričakovanega, upoštevaje pri tem posebej skrbnega voznika.
ZDR člen 112, 112/1, 112/1-3, 112/1-7, 112/2, 112/3, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – odpravnina – odškodnina – znižano plačilo – rok za vložitev tožbe
Tožnik je zakonito podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker mu je tožena stranka v dveh mesecih izplačala le 75 % plače, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, in ker ga je poniževala na delovnem mestu. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka neutemeljen.
Ker tožena stranka kršitve v konkretnem primeru ni mogla naknadno sanirati, je tridesetdnevni rok za vložitev tožbe začel teči po tem, ko jo je tožnik pisno opomnil na izpolnitev obveznosti in ko je pisno obvestil inšpektorja za delo.
Če je tožeča stranka vlagala v poslovne prostore, ki jih je na podlagi najemne pogodbe tudi uporabljala, toženi stranki (najemoddajalki), ki očitno ni bila lastnica spornih nepremičnin, ni mogla nastati premoženjska korist brez pravne podlage.
Materialnopravno zmotno je zatrjevanje, da naj bi neupravičena korist tožene stranke (najemodajalke in nelastnice) izvirala že iz dejstva, da je tožena stranka ves čas od tožeče stranke (najemnice) prejemala najemnino. Prejeta najemnina ima namreč pogodbeno podlago, zato ni mogoče govoriti, da gre za prejeto korist brez pravne podlage.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0057072
ZOSRL člen 208. Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz (Montrealska konvencija) člen 19, 22, 22/2, 22/5.
pogodba o letalskem prevozu - odškodninska odgovornost letalskega prevoznika - neomejena odškodninska odgovornost - povrnitev škode zaradi izgubljene prtljage - premoženjska škoda - namerna povzročitev škode - namen potovanja - profesionalna skrbnost - Montrealska konvencija
Tožena stranka je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prevozom potnikov in prtljage. Prevoz mora opravljati varno in po vseh pravilih svoje stroke. Če je zvezan s prestopi, kot je bil primer v obravnavani zadevi, mora zanj poskrbeti tako, da potnik v zvezi s tem ne čuti škodljivih posledic (v primeru prtljage to pomeni, da mora pravilno in pravočasno poskrbeti za preložitev prtljage na drugo letalo oziroma poskrbeti, da bo prtljaga prepeljana skupaj s potnikom na namembni kraj).
Odločilno je ugotovljeno dejstvo, da se je listek z oznako Montreal izgubil in da je zato prtljaga obtičala v Frankfurtu. To pa pomeni, da je tožena stranka glede na pravila svoje stroke ravnala premalo skrbno in jo zadenejo pravila o njeni postroženi odgovornosti oziroma o neomejeni odškodninski odgovornosti iz 5. odst. 22. člena Montrealske konvencije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061872
OZ člen 288.
podjemna pogodba – obrtniška dela – pobotni ugovor – gradbeni dnevnik – dokazno breme
Ob ugotovitvi, da je tožeča stranka pogodbena dela opravila in da jih je tožena stranka tudi prevzela, oboje do dneva izdaje končne situacije, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tega dne terjatev iz končne situacije zapadla v plačilo.
V odločitvi o zavrnitvi pobotnega ugovora je zajeta tudi ugotovitev o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno še posebej ugotavljati, ali so izpolnjeni pogoji pobota (istovrstnost, zapadlost, vzajemnost, likvidnost).
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZPIZ-1 člen 260, 260/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Ker je bila tožniku, ki je s tožbenim zahtevkom kot vzrok invalidnosti I. kategorije namesto bolezni uveljavljal poklicno bolezen in ki je s predlogom za izdajo začasne odredbe predlagal, da se mu začasno izplačuje akontacija invalidske pokojnine, ta akontacija že odmerjena z dokončno, pravnomočno in izvršljivo odločbo toženca, s katero je bilo odločeno tudi, od kdaj dalje se mu le-ta izplačuje, njegov predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen. Akontacija invalidske pokojnine niti ni predmet glavnega spora, temveč je lahko le predmet upravne izvršbe, zaradi česar bi bilo tožnikov predlog treba celo zavreči.
OZ člen 376, 1060. ZIZ člen 197, 198, 207, 207/3, 207/4, 208, 208/1, 208/2. ZPP člen 337, 337/1, 366. Odvetniška tarifa tar. št. 18, 18/1, 27, 27/6.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu – poplačilo upnikove terjatve – izpodbijanje terjatev – razdelitveni narok – obračun upnikove terjatve – vrstni red terjatev – prednost pri poplačilu
V skladu s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ lahko osebe, povabljene na razdelitveni narok, samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila, na kar jih sodišče opozori že v vabilu na narok. Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da lahko najkasneje na razdelitvenem naroku te osebe ugovarjajo tudi obračunu, ki ga je opravilo sodišče, za njihovo terjatev.
Določila 55. točke PGU ni mogoče razumeti na način, da pravica do uveljavljanja pogodbene kazni zaradi zamude sploh ne zapade (oz. zapade kadarkoli), če končni obračun ni izdelan. V takem primeru se pač upošteva datum dejanskega prevzema del kot datum, do katerega mora naročnik izvajalcu sporočiti, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.
pripoznava dolga - pisna pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pripoznava dolga po 364. členu OZ je mogoča samo, dokler terjatev ni zastarana. Ko je terjatev zastarana, pa nastopijo enaki učinki – pretrganje zastaranja samo, če so izpolnjeni pogoji za pisno pripoznavo po 341. členu OZ (pisna oblika; enake učinke kot pisna izjava ima tudi zastava, dana za zastarano terjatev, ali kakšno drugo zavarovanje).