izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - ustavitev kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje
Pri presoji prošnje oškodovanca za vrnitev v prejšnje stanje po 1. odstavku 61.a člena ZKP ni pravilno stališče, da se strogo presojajo razlogi za izostanek oškodovanca z naroka glavne obravnave, zlasti, če oškodovanec zaradi gostote prometa pristopi na narok le s 17 minutno zamudo, ampak predvsem, ali oškodovanec izraža interes, da vztraja pri pregonu zoper obdolženca, pa tudi ali je bil oškodovanec kot udeleženec v postopku zadosti poučen o posledicah v smislu 14. člena ZKP.
ZOR člen 190. SZ člen 27, 27/4, 31. ZPP člen 76, 76/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – pasivna legitimacija – procesna legitimacija – aneks k pogodbi o upravljanju – trditveno breme v zvezi z veljavnostjo pogodbe
Pritrditi gre tožnici, da je pravočasno navajala, da je bila z aneksom k pogodbi dogovorjena nova cena storitve varovanja, vendar pa bi morala glede na ugovor toženke, da aneksa k pogodbi o upravljanju ni podpisala, čeprav je bila takrat že lastnica poslovnega prostora, in je zato ne zavezuje ter tako ni dolžna plačati storitve po višji ceni na m2, pojasniti, zakaj je aneks veljavno sklenjen in jo zavezuje, pa tega ni. Tožnica bi morala zatrjevati in dokazati, da so tudi aneks podpisali lastniki, katerih deleži presegajo več kot polovico vrednosti nepremičnine.
Čeprav toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala ugovora pasivne legitimacije, mora sodišče presoditi, ali sta stranki v takšnem materialnopravnem razmerju, ki tožnico upravičuje do pravne posledice, ki jo zasleduje z uveljavljenim tožbenim zahtevkom. Zaključek o obstoju ali neobstoju pravnega razmerja je vedno posledica ugotovljenega dejanskega stanja.
rok za plačilo globe – možnost obročnega plačila globe – globa – stroški postopka
V sedanjem ZP-1 je edini pogoj za določitev plačila globe v obrokih ta, da globa presega trikratni znesek najnižje globe iz 17. člena ZP-1 (za posameznika 40,00 EUR).
Določila o roku za plačilo globe veljajo tudi za stroške postopka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - predpisani obrazec - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Predlog dolžnika zgolj iz razloga, ker v naloženem roku ni predložil podatkov o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ni formalno nepopolna vloga, še posebej ne zato, ker je dolžnik k predlogu za oprostitev plačila sodne takse predložil potrdilo o premoženjskem stanju Davčne uprave Republike Slovenije. Razlogi za zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks so podani le takrat, kadar stranka k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ali kasneje po pozivu sodišča ne predloži nobenih listin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati, ali izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks.
spor o pristojnosti – vrednost spornega predmeta - začetek pravdnega postopka – vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Če je postopek začel pred 1.1.2010, je za določitev stvarne pristojnosti glede na vrednost spornega predmeta bistveno vprašanje, ali vrednost presega 8.345,85 EUR, če pa se je postopek začel po 1.1.2010 pa mejna vrednost spornega predmeta znaša 20.000,00 EUR.
Kot trenutek začetka pravdnega postopka, ki je ključen za presojo vrednosti spornega predmeta in veljavnosti predpisa, ki ureja razmejitev stvarne pristojnosti, je šteti čas vložitve popolnega ugovora zoper sklep o izvršbi, in ne trenutek, ko je sodišče o ugovoru dejansko odločilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023249
KZ člen 169, 169/2. ZKP člen 52, 52/1, 87, 87/5, 25, 25/1, 25/1-1. ZS člen 99, 99/1, 99/1-1. ZMed člen 2.
kaznivo dejanje razžalitve z uporabo elektronske publikacije -klepetalnica – spletni forum - določenost v zakonu - stvarna pristojnost - pravočasnost vloge - zasebna tožba
Kdor izvrši kaznivo dejanje razžalitve z uporabo elektronske publikacije, na ta način izvrši kvalificirano obliko kaznivega dejanja iz 2. odst. 169. člena KZ, za katero pa je po določbah ZS in ZKP stvarno pristojno okrožno sodišče.
ZFPPIPP člen 275. ZPP člen 108, 108/2, 318, 318/3, 318/4.
izpodbijanje pravnih dejanj - pravni interes za ugotovitveni zahtevek –– nesklepčnost tožbe – nepopolna tožba – poziv na popravo tožbe
Sodišče je zavrglo tožbo zato, ker je glede na določilo 275. čl. ZFPPIPP bilo mnenja, da tožeča stranka nima pravnega interesa za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka, saj bi potrebovala oblikovalno sodno odločbo kot pogoj za uveljavljanje dajatvenega zahtevka. Utemeljenost dajatvenega zahtevka je namreč vezana na oblikovalni učinek sodbe na izpodbijanje.
V primeru nepopolne tožbe se pomanjkljivost odpravi na podlagi 108. čl. ZPP, o odpravi nesklepčnosti pa govorita 3. in 4. odst. 318. čl. ZPP. Omejitve iz 2. odst. 108. čl. ZPP, ki določa, da če nepopolno tožbo vloži odvetnik, se takoj zavrže in se ne vrača v popravo, pri odpravi nesklepčnosti ni.
Terjatve se nanašajo na nepravilno izračunane zavarovalne premije in na dejstvo da tožena stranka, ko je prejela posamezne zavarovalne premije v gotovini, prejetega zneska ni pravilno predala tožeči stranki. Iz tega razloga je tudi tožeča stranka toženi stranki kot zavarovalnemu zastopniku odpovedala pogodbo, saj je ocenila, da jo je ta kršil. Na te konkretne navedbe tožeče stranke pa tožena stranka ni odgovorila in se je še naprej sklicevala na zavrnitev nekritih čekov, ki pa niso predmet tega postopka. Prvostopno sodišče je zato pravilno glede na dejstvo, da tožena stranka konkretnih navedb tožeče stranke za vsako posamezno terjatev ni zanikala, niti ni navajala kakšnih drugih razlogov štelo, da so ta dejstva tožeče stranke s predloženimi dokazi priznana.
Ker pooblaščenka ni izkazala zahtevane kvalifikacije oz. iz pritožbi priloženega pooblastila ne izhaja, da bi pooblaščenka pravosodni izpit imela, je potrebno njeno pritožbo šteti kot nedovoljeno in jo je zato pritožbeno sodišče zavrglo.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – nujni postopek – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve – odklanjanje zdravljenja
Pri A. K. je prisotna duševna motnja – paranoidna shizofrenija, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti, ogroža pa tudi svoje zdravje oziroma celo življenje . A. K. bi na prostosti ogrožala svoje zdravje in tudi življenje s tem, ko bi spet nehala jesti in bi se tudi sicer hudo telesno zanemarila, upoštevati je tudi zaključek o odklanjanju zdravljenja. Ker udeleženki zaenkrat ni mogoče pomagati z milejšimi ukrepi, saj je zdravljenje na oddelku s posebnim nadzorom nujno, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je bilo zdravljenje odrejeno, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev njene svobode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007560
ZPP člen 452, 458, 458/1. OZ člen 851, 851/1, 863, 865, 865/1.
spor majhne vrednosti – omejeno število vlog – prevozna pogodba – posel špedicije – sklepčnost pobotnega ugovora
Določila 452. člena ZPP o omejenem številu vlog ni mogoče upoštevati, če sodišče strank na to določilo ZPP ne opozori.
Kršitev določil, ki se nanašajo na število vlog v sporih majhne vrednosti, pomeni kvečjemu relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, ta pa v sporih majhne vrednosti ni upošteven pritožbeni razlog.
Tudi če tožeča stranka izrecno navaja, da je "opravila prevoz" blaga iz Kitajske na naslov tožene stranke, je iz njene trditvene podlage razvidno, da je le organizirala dostavo pošiljke, ki je bila nedvomno izvedena z letalskim prevozom. Tudi njene navedbe, da prevzema ni mogla izvršiti, ker izvoznik ni imel vseh dovoljenj za opravljanje izvoza in da je po večkratnih komunikacijah med izvoznikom in partnerjem tožeče stranke izvoznik končno dobil dovoljenje za izvoz, kažejo na to, da je tožeča stranka za toženo opravila posel špedicije.
Določilo 1. odstavka 108. člena ZPP se uporablja le v primeru, če je vloga formalno pomanjkljiva, kar pa v obravnavanem primeru ni bila. Prav tako tožba tožeče stranke ni bila vsebinsko pomanjkljiva oziroma nesklepčna, kar je stvar materialnega prava. Dejstva, ki jih je dokazovala tožeča stranka se pač tekom prvostopnega postopka niso izkazala za ugotovljena, druge podlage pa ni podala. Zato tožeča stranka neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču kršitev materialnopravnega vodstva, torej, da se ni vodil postopek še v smeri, ki je ni nikoli zatrjevala.
Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, ki pa jo je nato med pritožbenim postopkom umaknila. Ker sodišče druge stopnje o pritožbi še ni izdalo odločbe, je ob smiselni uporabi 3. odstavka 188. člena ZPP sklenilo, da se pritožbeni postopek ustavi.
zamudna sodba – nepristop tožene stranke na narok – protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP – učinek razveljavitve zakonske določbe
Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-164/09 z dne 4.2.2010 ugotovilo protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP, zaradi česar je to zakonsko določilo razveljavilo. Zato ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo po 2. odstavku 282. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0007090
OZ člen 435. ZIZ člen 65, 65/3.
tožba na nedopustnost izvršbe - prodajna pogodba – pogodba o finančnem leasingu – lastništvo vozila – napačen zapis v prometnem dovoljenju
Samo dejstvo netočnega zapisa lastnika v prometnem dovoljenju še ne pomeni, da lahko oseba, ki je nepravilno vpisana v prometnem dovoljenju kot lastnica, to tudi postane. Zato dejstvo, da je bil v prometnem dovoljenju določeno razdobje vpisan kot lastnik S. P., čeprav to ni bil, na drugačno odločitev ne more vplivati. Takšen zapis je toženo stranko kot upnika sicer lahko zavedel, vendar ni nastal v sferi tožeče stranke, ampak je zato odgovorna Upravna enota, ki je tak nepravilen zapis v prometno dovoljenje vpisala. Zato tudi ni mogoče očitati tožeči stranki, da ni bila dovolj skrbna. Tudi sicer to dejstvo (premajhna skrbnost) ne more voditi v zaključek, da je lastnik traktorja S. P., ne pa tožeča stranka.
Tožeča stranka je svojo taksno dolžnost pravilno izpolnila, čeprav je pomotoma napisala prejšnjo opravilno število namesto sedanje. Po opravljenem plačilu sodne takse sodišču ji ni potrebno dostavljati nikakršnih dokazil o plačilu, saj je plačilo sodne takse dolžna preveriti uradna oseba pristojnega sodišča.
pravni promet s kmetijskimi zemljišči - prodajna pogodba - odobritev pravnega posla - vknjižba prenosa lastninske pravice
Upravna enota posla, ki bi ji bil predložen v odobritev po izteku roka 60 dni, ne bi mogla odobriti. Če posel ne bi bil odobren, odložni pogoj ne bi nastopil in pogodba zato ne more veljati in imeti pravnih učinkov. Ker ni nobenega razumnega razloga, da bi za primere, ko ponudnik prodajne pogodbe noče skleniti (oziroma ko noče izdati ustrezne listine) veljal daljši rok za uveljavljanje upravičenj predkupnega upravičenca, je potrebno ta rok upoštevati tudi kadar predkupni upravičenec svoja upravičenja uveljavlja s pravdo. Tožnik ne more v pravdnem postopku doseči več pravic kot bi jih imel na podlagi materialnopravnih določb ZKZ kot sprejemnik ponudbe. Pogodba, ki je bila sicer sklenjena pod odložnim pogojem, nima na podlagi povedanega nobenih pravnih učinkov in tožnik na njeni podlagi ne more zahtevati ničesar. Prav tako ponudba potem, ko je tožnik s svojim ravnanjem (prepozno vložitvijo tožbe) povzročil, da pogodba ni začela veljati, ne zavezuje več ponudnika, saj je bila enkrat že konzumirana.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 483, 483-6. ZFPPIPP člen 276.
stvarna pristojnost – spori v zvezi s stečajem – gospodarski spor – tožba za razveljavitev učinkov pravnih dejanj
Spor zaradi razveljavitve učinkov pravnih dejanj in plačila, ki ga sproži stečajni upnik, je spor v zvezi s stečajnim postopkom, zato zanj po določilu 6. točke 483. člena ZPP veljajo pravila v postopkih o gospodarskih sporih. To pa pomeni, da je za odločanje v takem sporu pristojno okrožno sodišče.
nastanek taksne obveznosti – nadaljevanje postopka v pravdi
Pravdni postopek, v katerega se je na podlagi sklepa izvršilnega sodišča transformiral izvršilni postopek, ni nek povsem nov postopek med pravdnima strankama, temveč zgolj nadaljevanje že začetega postopka.