tožba na izročitev listine - izročitev listine – izročitev skupne listine – skupna listina – vpis v zemljiško knjigo
Kadar je listina (prodajna pogodba o nakupu nepremičnine) skupna (ker sta pravdni stranki solastnika ali celo skupna lastnika nepremičnine), ena od strank sama nima pravice imeti listine tako, da bi izključila iz posesti drugo stranko.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - zapuščina - darilo zapustnika
Dejstvo je, da je pogodba naslovljena kot izročilna pogodba. Ker za njeno sklenitev ni bilo soglasja preostalih dedičev, se po v času sklenitve te pogodbe veljavnem 1. odst. 110. čl. ZD šteje za po izročilni pogodbi izročeno premoženje za darilo prevzemniku.
Upnik ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov v zvezi z odgovorom na predlagano začasno odredbo in za pripravljalno vlogo z dne 9. 6. 2008, saj predlog za izdajo začasne odredbe ni v ničemer posegel v pravice, obveznosti in pravne interese tretjega, tretji pa je bil s tem predlogom seznanjen zato, ker je bil vložen v isti vlogi kot odgovor upnika na njegov ugovor.
Stroški za ugovor tretjega, ki je dosegel odločitev o nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe, se lahko ocenijo kot potrebni oziroma neutemeljeno povzročeni, vendar pa je pogoj za priznanje stroškov, da tretji poda določeno in pravočasno zahtevo.
Prejem in posredovanje sklepa stranki ter končno poročilo stranki ne pomenijo samostojnih odvetniških storitev, sporočila sodišču pa niso tisti stroški, za katere bi tretji izkazal, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil.
Povrnitev stroškov je treba zahtevati že v sami vlogi, če naj sodišče njihovo utemeljenost sploh vsebinsko presoja.
preživnina razvezanega zakonca – potrebe razvezanega zakonca
Obveznost plačevanja preživnine bivšemu zakoncu ni enaka kot obveznost plačevanja preživnine za otroka. Stroški, kot so npr. za kozmetiko, igranje golfa, frizerja, obleko, obutev, počitnice... niso zajeti v namenu 81. čl. ZZZDR in jih toženec ni dolžan kriti.
nedopustnost izvršbe – izpodbijanje dovoljenosti izvršbe – ugovor zoper terjatev - predhodni ugovor zoper sklep o izvršbi
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, ki oziroma kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
Tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe je dovoljena samo v povezavi z ugovornim postopkom: pogoj za njeno dovoljenost pa je predhodni ugovor zoper sklep o izvršbi. Ker je tožba dovoljena samo takrat, ko je izvršilno sodišče o ugovoru odločilo na podlagi dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev (ne pa tudi na izvršilni naslov), ta dejstva pa so bila med strankami sporna, je mogoče uveljavljati le t.i. opozicijske ugovore: (1) da je terjatev iz izvršilnega naslova prenehala obstajati na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodne odločbe oziroma po sklenitvi sodne poravnave kot izvršilnega naslova, (2) da je upnik odložil izpolnitev terjatve za čas, ki še ni potekel in (3) da je terjatev zastarala.
nastanek taksne obveznosti - rok za plačilo sodne takse – nadaljevanje postopka v pravdi – odstop spisa pravdnemu sodišču
Taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
Tožeča stranka je svojo taksno dolžnost pravilno izpolnila, čeprav je pomotoma napisala prejšnjo opravilno število namesto sedanje. Po opravljenem plačilu sodne takse sodišču ji ni potrebno dostavljati nikakršnih dokazil o plačilu, saj je plačilo sodne takse dolžna preveriti uradna oseba pristojnega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0007127
OZ člen 5.
razlaga pogodbe – zavarovalnina – načelo vestnosti in poštenja
Pogodbeno določilo, na osnovi katerega bi zavarovanec izgubil vse pravice iz zavarovalne pogodbe že, če ne bi izpolnil formalnih obveznosti, ki za zavarovalnico sicer ne predstavljajo posebej pomembne okoliščine, ki bi onemogočila ali znatneje oteževala izpolnitev njene obveznosti izplačati odškodnino, pomeni preveliko breme zavarovanca v razmerju do zavarovalnice. Zato je takšno določilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 483, 483-6. ZFPPIPP člen 276.
stvarna pristojnost – spori v zvezi s stečajem – gospodarski spor – tožba za razveljavitev učinkov pravnih dejanj
Spor zaradi razveljavitve učinkov pravnih dejanj in plačila, ki ga sproži stečajni upnik, je spor v zvezi s stečajnim postopkom, zato zanj po določilu 6. točke 483. člena ZPP veljajo pravila v postopkih o gospodarskih sporih. To pa pomeni, da je za odločanje v takem sporu pristojno okrožno sodišče.
nastanek taksne obveznosti – nadaljevanje postopka v pravdi
Pravdni postopek, v katerega se je na podlagi sklepa izvršilnega sodišča transformiral izvršilni postopek, ni nek povsem nov postopek med pravdnima strankama, temveč zgolj nadaljevanje že začetega postopka.
pravni promet s kmetijskimi zemljišči - prodajna pogodba - odobritev pravnega posla - vknjižba prenosa lastninske pravice
Upravna enota posla, ki bi ji bil predložen v odobritev po izteku roka 60 dni, ne bi mogla odobriti. Če posel ne bi bil odobren, odložni pogoj ne bi nastopil in pogodba zato ne more veljati in imeti pravnih učinkov. Ker ni nobenega razumnega razloga, da bi za primere, ko ponudnik prodajne pogodbe noče skleniti (oziroma ko noče izdati ustrezne listine) veljal daljši rok za uveljavljanje upravičenj predkupnega upravičenca, je potrebno ta rok upoštevati tudi kadar predkupni upravičenec svoja upravičenja uveljavlja s pravdo. Tožnik ne more v pravdnem postopku doseči več pravic kot bi jih imel na podlagi materialnopravnih določb ZKZ kot sprejemnik ponudbe. Pogodba, ki je bila sicer sklenjena pod odložnim pogojem, nima na podlagi povedanega nobenih pravnih učinkov in tožnik na njeni podlagi ne more zahtevati ničesar. Prav tako ponudba potem, ko je tožnik s svojim ravnanjem (prepozno vložitvijo tožbe) povzročil, da pogodba ni začela veljati, ne zavezuje več ponudnika, saj je bila enkrat že konzumirana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0007090
OZ člen 435. ZIZ člen 65, 65/3.
tožba na nedopustnost izvršbe - prodajna pogodba – pogodba o finančnem leasingu – lastništvo vozila – napačen zapis v prometnem dovoljenju
Samo dejstvo netočnega zapisa lastnika v prometnem dovoljenju še ne pomeni, da lahko oseba, ki je nepravilno vpisana v prometnem dovoljenju kot lastnica, to tudi postane. Zato dejstvo, da je bil v prometnem dovoljenju določeno razdobje vpisan kot lastnik S. P., čeprav to ni bil, na drugačno odločitev ne more vplivati. Takšen zapis je toženo stranko kot upnika sicer lahko zavedel, vendar ni nastal v sferi tožeče stranke, ampak je zato odgovorna Upravna enota, ki je tak nepravilen zapis v prometno dovoljenje vpisala. Zato tudi ni mogoče očitati tožeči stranki, da ni bila dovolj skrbna. Tudi sicer to dejstvo (premajhna skrbnost) ne more voditi v zaključek, da je lastnik traktorja S. P., ne pa tožeča stranka.
Določilo 1. odstavka 108. člena ZPP se uporablja le v primeru, če je vloga formalno pomanjkljiva, kar pa v obravnavanem primeru ni bila. Prav tako tožba tožeče stranke ni bila vsebinsko pomanjkljiva oziroma nesklepčna, kar je stvar materialnega prava. Dejstva, ki jih je dokazovala tožeča stranka se pač tekom prvostopnega postopka niso izkazala za ugotovljena, druge podlage pa ni podala. Zato tožeča stranka neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču kršitev materialnopravnega vodstva, torej, da se ni vodil postopek še v smeri, ki je ni nikoli zatrjevala.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – nujni postopek – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve – odklanjanje zdravljenja
Pri A. K. je prisotna duševna motnja – paranoidna shizofrenija, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti, ogroža pa tudi svoje zdravje oziroma celo življenje . A. K. bi na prostosti ogrožala svoje zdravje in tudi življenje s tem, ko bi spet nehala jesti in bi se tudi sicer hudo telesno zanemarila, upoštevati je tudi zaključek o odklanjanju zdravljenja. Ker udeleženki zaenkrat ni mogoče pomagati z milejšimi ukrepi, saj je zdravljenje na oddelku s posebnim nadzorom nujno, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je bilo zdravljenje odrejeno, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev njene svobode.
Ker pooblaščenka ni izkazala zahtevane kvalifikacije oz. iz pritožbi priloženega pooblastila ne izhaja, da bi pooblaščenka pravosodni izpit imela, je potrebno njeno pritožbo šteti kot nedovoljeno in jo je zato pritožbeno sodišče zavrglo.
Terjatve se nanašajo na nepravilno izračunane zavarovalne premije in na dejstvo da tožena stranka, ko je prejela posamezne zavarovalne premije v gotovini, prejetega zneska ni pravilno predala tožeči stranki. Iz tega razloga je tudi tožeča stranka toženi stranki kot zavarovalnemu zastopniku odpovedala pogodbo, saj je ocenila, da jo je ta kršil. Na te konkretne navedbe tožeče stranke pa tožena stranka ni odgovorila in se je še naprej sklicevala na zavrnitev nekritih čekov, ki pa niso predmet tega postopka. Prvostopno sodišče je zato pravilno glede na dejstvo, da tožena stranka konkretnih navedb tožeče stranke za vsako posamezno terjatev ni zanikala, niti ni navajala kakšnih drugih razlogov štelo, da so ta dejstva tožeče stranke s predloženimi dokazi priznana.
ZFPPIPP člen 275. ZPP člen 108, 108/2, 318, 318/3, 318/4.
izpodbijanje pravnih dejanj - pravni interes za ugotovitveni zahtevek –– nesklepčnost tožbe – nepopolna tožba – poziv na popravo tožbe
Sodišče je zavrglo tožbo zato, ker je glede na določilo 275. čl. ZFPPIPP bilo mnenja, da tožeča stranka nima pravnega interesa za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka, saj bi potrebovala oblikovalno sodno odločbo kot pogoj za uveljavljanje dajatvenega zahtevka. Utemeljenost dajatvenega zahtevka je namreč vezana na oblikovalni učinek sodbe na izpodbijanje.
V primeru nepopolne tožbe se pomanjkljivost odpravi na podlagi 108. čl. ZPP, o odpravi nesklepčnosti pa govorita 3. in 4. odst. 318. čl. ZPP. Omejitve iz 2. odst. 108. čl. ZPP, ki določa, da če nepopolno tožbo vloži odvetnik, se takoj zavrže in se ne vrača v popravo, pri odpravi nesklepčnosti ni.