začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – zemljiškoknjižni lastnik – izvršljivost začasne odredbe
Začasna odredba, s katero se dolžniku prepove odtujitev ali obremenitev nepremičnine ali stvarnih pravic, zgolj zaradi dejstva, ker dolžnik ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, ni neizvršljiva. S sodno prepovedjo razpolaganja z nepremičnino, ki zaradi nevpisane prepovedi v zemljiško knjigo sicer ne bo imela publicitetnega učinka nasproti tretjim, bo dosežen namen zavarovanja, saj prepoved kljub nevpisani zaznambi učinkuje proti dolžniku.
Neskladnost Zakona o tujcih je ugotovilo Ustavno sodišče z odločbo U-I-284/94 z dne 4.2.1999 in je po oceni pritožbenega sodišča tožnik vsaj takrat zvedel za protipravnost ravnanja tožene stranke in je pravilno stališče, da je že takrat začel teči zastaralni rok.
ZOR člen 190. SZ člen 27, 27/4, 31. ZPP člen 76, 76/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – pasivna legitimacija – procesna legitimacija – aneks k pogodbi o upravljanju – trditveno breme v zvezi z veljavnostjo pogodbe
Pritrditi gre tožnici, da je pravočasno navajala, da je bila z aneksom k pogodbi dogovorjena nova cena storitve varovanja, vendar pa bi morala glede na ugovor toženke, da aneksa k pogodbi o upravljanju ni podpisala, čeprav je bila takrat že lastnica poslovnega prostora, in je zato ne zavezuje ter tako ni dolžna plačati storitve po višji ceni na m2, pojasniti, zakaj je aneks veljavno sklenjen in jo zavezuje, pa tega ni. Tožnica bi morala zatrjevati in dokazati, da so tudi aneks podpisali lastniki, katerih deleži presegajo več kot polovico vrednosti nepremičnine.
Čeprav toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala ugovora pasivne legitimacije, mora sodišče presoditi, ali sta stranki v takšnem materialnopravnem razmerju, ki tožnico upravičuje do pravne posledice, ki jo zasleduje z uveljavljenim tožbenim zahtevkom. Zaključek o obstoju ali neobstoju pravnega razmerja je vedno posledica ugotovljenega dejanskega stanja.
Obravnavana darilna pogodba je bila s preklicem po tožnici kot darovalki razvezana po samem zakonu, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek na razvezo darilne pogodbe zavrne.
ZD člen 212, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 55, 59, 59/1.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – obseg zapuščine – verjetnost pravice
Ker je nepremično premoženje v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, je pravica vdove, da ji polovica nepremičnin pripada iz naslova skupnega premoženja, manj verjetna.
Pri plačilu odškodnine iz obveznega avtomobilskega zavarovanja ima zavarovalnica proti oškodovancu iste ugovore kot zavarovanec (voznik) in jih je dolžna uveljaviti. Če jih ni, je odškodnino neutemeljeno plačala. Dokazno breme zavarovančeve (voznikove) odškodninske odgovornosti je na strani zavarovalnice.
rok za plačilo globe – možnost obročnega plačila globe – globa – stroški postopka
V sedanjem ZP-1 je edini pogoj za določitev plačila globe v obrokih ta, da globa presega trikratni znesek najnižje globe iz 17. člena ZP-1 (za posameznika 40,00 EUR).
Določila o roku za plačilo globe veljajo tudi za stroške postopka.
preživnina razvezanega zakonca – potrebe razvezanega zakonca
Obveznost plačevanja preživnine bivšemu zakoncu ni enaka kot obveznost plačevanja preživnine za otroka. Stroški, kot so npr. za kozmetiko, igranje golfa, frizerja, obleko, obutev, počitnice... niso zajeti v namenu 81. čl. ZZZDR in jih toženec ni dolžan kriti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - predpisani obrazec - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Predlog dolžnika zgolj iz razloga, ker v naloženem roku ni predložil podatkov o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ni formalno nepopolna vloga, še posebej ne zato, ker je dolžnik k predlogu za oprostitev plačila sodne takse predložil potrdilo o premoženjskem stanju Davčne uprave Republike Slovenije. Razlogi za zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks so podani le takrat, kadar stranka k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ali kasneje po pozivu sodišča ne predloži nobenih listin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati, ali izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks.
solastnina – pridobitev (so)lastninske pravice – dogovor o načinu rabe solastne nepremičnine - materialno procesno vodstvo – ugotavljanje dejstev na drugi stopnji – razveljavitev sodbe
Dogovor o načinu uporabe solastne nepremičnine, ob dejstvu, da sta pravdni stranki vpisani v zemljiško knjigo kot solastnici vsaka do ½ obeh parcel, ob pravilni uporabi materialnega prava ne more predstavljati temelja za pridobitev izključne lastninske pravice ene pravdne stranke na eni, druge pravdne stranke pa na drugi parceli.
Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, ali bo postopek dopolnjevalo samo ali pa bo izjemoma sodbo razveljavilo. Sodišče ne more prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji. Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva – pritožbe. Razen tega bi postopek na drugi stopnji sojenja zaradi izenačevanja spoznavnih možnosti sodišča prve in druge stopnje bil nesorazmerno daljši in dražji od dopolnjenega postopka na prvi stopnji, kar bi bilo v nasprotju z enim od temeljnih načel pravdnega postopka – načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – vzročna zveza – dokazno breme
Tožnik ni dokazal, da obstaja vzročna zveza med zdrsom s stopnic gradbenega stroja in nastalo škodo, zato odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.
Za terjatev za plačilo škode, ki je delavcu nastala zaradi protipravnega ravnanja (odločitve o prenehanju delovnega razmerja) delodajalca, velja po določbi 206. čl. ZDR petletni zastaralni rok, četudi se del terjatve nanaša na čas pred veljavnostjo ZDR (pred 1. 1. 2003). Že v času veljavnosti ZDR/90 in ZTPDR, ki nista posebej določala zastaralnega roka glede odškodninskih terjatev iz delovnega razmerja, je tudi v tem primeru skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS veljal splošni petletni zastaralni rok.
KZ člen 196, 196/1. KZ-1 člen 186, 186/1. Uredba o razmestitvi prepovedanih drog. ZKP člen 371, 371/1.
določenost z zakonom – kršitev kazenskega zakona
V kolikor se ugotovi, da določena spojina, pa čeprav je po učinkih podobna delovanju druge prepovedane droge, ni na seznamu prepovedanih drug po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog, je ni mogoče opredeliti kot drogo.
Po določilu 1. odstavka 73. člena OZ pogodba, ki jo nekdo sklene kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Ker tožeča stranka ne zatrjuje, da je tožena stranka naročilo M. I. potrdila, se po določilu 3. odstavka istega člena šteje, da pogodba med pravdnima strankama sploh ni bila sklenjena.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053362
SZ-1 člen 41, 42, 43, 44, 45 ,46, 47. SPZ člen 117, 118, 119, 119/2.
rezervni sklad – tožbeni zahtevek na plačilo sredstev v rezervni sklad – aktivna legitimacija – sklepčnost tožbe
Tožniki so sicer aktivno legitimirani za vložitev tožbe na plačilo neizvršenih plačil v rezervni sklad s strani neplačnika, vendar pa iz dejstev v tožbi ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavljajo v tožbenem zahtevku. Posamezni etažni lastnik, ki ni plačal sredstev v rezervni sklad (na račun rezervnega sklada), nič ne dolguje drugemu etažnemu lastniku, kot to zahtevajo tožniki. Z tožbenim zahtevkom namreč terjajo od toženca, da njim (na njihov račun) plača vtoževano denarno terjatev, ne pa v korist in na račun rezervnega sklada, ki so ga ustanovili etažni lastniki za kritje stroškov rednega vzdrževanja.
pravdna stranka – tretja oseba – vpogled v spis – posredovanje informacij o postopku - opravičen interes – zahteva za posredovanje informacij
2. odstavek 150. člena ZPP je mogoče uporabiti le, kadar tretja oseba zahteva vpogled ali prepis posameznega spisa in ne, kadar zahteva informacije o določeni osebi, ki se nanašajo na več postopkov. V tem primeru je potrebno uporabiti določbe ZDIJZ.
Izrek vsebuje konkretno pravno pravilo, ki je, kot vsako pravno pravilo, predmet razlage. Tako je najmanj zato, ker jezik s stvarnim svetom ni istoveten, marveč predstavlja njegovo komunikacijsko preslikavo. Ko je govor o običajnih predmetih stvarnega sveta, zadošča, da so ti opisani z običajnim jezikom.
terjatev do zapustnika – terjatev do zapuščine – sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju
Za terjatve do zapuščine (pogrebnina, stroški postavitve spomenika) tako kot za terjatve do zapustnika (stroški za doplačilo doma in vzdrževanja stanovanja zapustnice) dediči odgovarjajo do višine podedovanega premoženja. Te terjatve so stvar obligacijskopravnega razmerja med sodediči, če jih je trpel eden izmed njih.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru soglasja dedičev le-te zaveže k plačilu v zapuščino prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve. Če takega soglasja ni, lahko upnik svoja upravičenja uveljavlja (le) v pravdi.