Če je škoda, ki je upniku nastala, večja od pogodbene kazni, ima upnik sicer pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. Pri tem pa mora za tak zahtevek, če želi z njim uspeti, izkazati vse elemente odškodninske odgovornosti dolžnika.
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti le med strankama, ki sta jo sklenili. To pa še ne pomeni, da pogodbena stranka v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zagrešiti splošnega civilnega delikta, za katerega odgovarja napram tretjim v skladu z načeli splošne odškodninske odgovornosti. Vendar pa je v takšnem primeru treba presojati vprašanje protipravnosti ravnanja pogodbene stranke (tožene stranke), upoštevaje vrednostno merilo, ki je vsebovano v načelu nikomur škodovati.
Kršitve, ki se očitajo toženi stranki, so le stvarne napake s pogodbo prevzetega in opravljenega dela. Škoda, ki jo tožeča stranka zatrjuje in uveljavlja v tej pravdi, pa je po svoji pravni naravi škoda, ki gre naročniku po določbi 3. odst. 639. čl. OZ. Do povrnitve tovrstne škode pa je upravičen le naročnik del oziroma storitev, saj se je te zavezala opraviti tožena stranka le njemu.
Primera, ko je pooblaščenec dedinje zamudil narok zaradi prometnega zastoja, nastalega v posledici hude prometne nezgode, ni moč enačiti s primerom, ko pride do zamude naroka zaradi bolezni, zato začne teči rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje prvi naslednji dan po dnevu, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je pooblaščenec dedinje zamudil narok.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055703
OZ člen 369, 369/3.
odgovornost za stvarne napake – stvarne napake - jamčevanje za napake - pomanjkljiva trditvena podlaga – narava napake – pravočasnost grajanja – poziv na odpravo napake – opredelitev sodišča do dokazov
Samo dejstvo izročitve pa še ne pomeni, da je bilo delo opravljeno brez napak oz. da naročnik (tožena stranka) slednjih ni uveljavljal v okviru jamčevalnih ugovorov. Naročnik ima namreč v primeru nepravilne izpolnitve možnost, da prevzame izpolnitev (posel z napakami) in uveljavlja zahtevke na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake.
V pravdi zaradi motenja posesti tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za ugotovitveni del tožbenega zahtevka. Res je večinska sodna praksa drugačna, saj dopušča tožnikom, da v tovrstnih sporih uveljavljajo tudi ugotovitvene dele tožbenih zahtevkov, vendar pa nikoli kot samostojne zahtevke, temveč zgolj v povezavi z restitucijskimi in prepovednimi zahtevki.
Ob trditvi, da je drugo oviro postavil nekdo od tožencev, drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz tožbenih trditev ne izhaja utemeljenost restitucijskega in prepovednega dela tožbenega zahtevka proti tožencem. Tožba nato sicer ni dosledna, saj tožeča stranka v III. točki tožbe v nadaljevanju svojih trditev tudi navaja, da „so postavili tri pokonci položene vrtne betonske plošče in dva dela cestnega robnika“, pri čemer pa ni pojasnjeno, koga ima tožeča stranka v mislih, ko govori o postavljanju druge ovire. Kljub nesklepčnosti tožbe pa ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne bi mogla odpraviti nesklepčnosti tožbe v tem delu niti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
pasivna legitimacija – lastninjenje nepremičnin – pravica uporabe
V zemljiški knjigi je vknjižena kot lastnica te nepremičnine prva toženka, zato je le-ta tudi pasivno legitimirana v tej zadevi. Kasnejši sprejem ZJS nima nobenega pomena za to zadevo, saj se 5. odstavek 57. člena ZJS ni nanašal na tista nezazidana stavbna zemljišča, na katerih so imele pravico uporabe fizične osebe, poleg tega pa različni subjekti hkrati na isti stvari ne morejo biti imetniki lastninske pravice na podlagi zakonskih določb, potem ko je eden od njih na tej podlagi pridobil lastninsko pravico.
skazitev avtorskega dela – prepovedni in odstranitveni zahtevek – denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo – odstranitveno opustitveni zahtevek
Avtor ima izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegovo osebnost.
Dejstvo, da je tožnica sanirala del zatrjevane škode, še ne pomeni, da tožnica ni upravičena do povračila nepremoženjske škode iz 169. člena ZASP, res pa je, da je potrebno pri priznanju odškodnine za nepremoženjsko škodo ob upoštevanju vseh zakonskih kriterijev upoštevati, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – vezanost na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izdani sklep o izvršbi, kar pomeni ne le, da je vpis dolžno opraviti, ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve izvršilnega sodišča, temveč tudi, da mora vpis po vsebini ustrezati sklepu o izvršbi. Sodišče bi
moralo pri vknjižbi hipoteke terjatev navesti tako, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, ki je bil podlaga opravljenemu vpisu.
ZD člen 212, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 55, 59, 59/1.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – obseg zapuščine – verjetnost pravice
Ker je nepremično premoženje v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, je pravica vdove, da ji polovica nepremičnin pripada iz naslova skupnega premoženja, manj verjetna.
Zavarovanec mora obvestiti policijo o prometni nesreči skladno z pogodbeno
določbo zavarovanja AO-plus, ki zahteva obvestitev policije o prometni nesreči v primeru utrpelih telesnih poškodb, za katere je odgovoren zavarovanec, ker sicer izgubi zavarovalne pravice.
Taka pogodbena določba je povsem logična in razumljiva, saj zavarovalnica nima objektivnih možnosti dokazovati alkoholiziranosti zavarovanca v času prometne nesreče. Poleg tega za to ugotavljanje veljajo posebna pravila stroke, preiskava pa je tudi časovno omejena. Zato je zavarovancu s pogodbo naloženo tako ravnanje, da omogoči preiskavo oziroma možnost ugotavljanja alkoholiziranosti. V to ravnanje spada tudi dolžnost o obvestitvi policije, ki lahko nato na predpisan način ugotovi, ali ima voznik v organizmu alkohol.
ZOR člen 190. SZ člen 27, 27/4, 31. ZPP člen 76, 76/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – pasivna legitimacija – procesna legitimacija – aneks k pogodbi o upravljanju – trditveno breme v zvezi z veljavnostjo pogodbe
Pritrditi gre tožnici, da je pravočasno navajala, da je bila z aneksom k pogodbi dogovorjena nova cena storitve varovanja, vendar pa bi morala glede na ugovor toženke, da aneksa k pogodbi o upravljanju ni podpisala, čeprav je bila takrat že lastnica poslovnega prostora, in je zato ne zavezuje ter tako ni dolžna plačati storitve po višji ceni na m2, pojasniti, zakaj je aneks veljavno sklenjen in jo zavezuje, pa tega ni. Tožnica bi morala zatrjevati in dokazati, da so tudi aneks podpisali lastniki, katerih deleži presegajo več kot polovico vrednosti nepremičnine.
Čeprav toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala ugovora pasivne legitimacije, mora sodišče presoditi, ali sta stranki v takšnem materialnopravnem razmerju, ki tožnico upravičuje do pravne posledice, ki jo zasleduje z uveljavljenim tožbenim zahtevkom. Zaključek o obstoju ali neobstoju pravnega razmerja je vedno posledica ugotovljenega dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057441
ZOR člen 99, 99/1, 99/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 356.
razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenih strank – odločilni vzroki za sklenitev pogodbe – temeljna načela obligacijskega prava - obrazložitev odločbe
Kadar je vsebina sporazuma med strankama sporna, njegovo besedilo pa ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali je bila s sporazumom dogovorjena toženkina dolžnost, da plača odškodnino, je potrebno ugotoviti skupen namen pogodbenih strank in odločilne vzroke, ki so ju vodili k sklenitvi sporazuma, ob tem pa besedilo razlagati tako, da ustreza temeljnim načelom obligacijskega prava.
Kršitev predkupne pravice ima za posledico izpodbojnost pogodbe. V kolikor tožnica meni, da tretji, kateremu sta toženca prodala kmetijska zemljišča, ponudbe ni sprejel pravilno, ter da ima sama kot predkupni upravičenec prednost pri nakupu, mora sprva doseči razveljavitev sklenjene pogodbe in šele nato zahtevati, da toženca skleneta prodajno pogodbo z njo.
URS člen 26, 35. OZ člen 148, 179. ZKP člen 148/1, 164, 218/2.
odškodninska odgovornost države za delo policista - predpostavke odškodninske odgovornosti – pravica do nedotakljivosti stanovanja – nezakonit vstop v stanovanje - protipravnost ravnanja - strah - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tudi predkazenski postopek mora potekati tako, kot je predvideno z zakonom. To pa v obravnavanem primeru po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča ni bilo spoštovano. Ker za vstop v stanovanje niti za preiskavo policista nista imela ne odredbe sodnika ne privolitve tožnika, sta tako vstop v stanovanje kot tudi vsakršen obhod po njem in iskanje domnevnega predmeta kaznivega dejanja ter njegov zaseg izvajala mimo zakona. Ravnala sta v nasprotju z 218. členom ZKP in posledično tudi v nasprotju s 1. odstavkom 164. člena ZKP. S tem sta nesorazmerno posegla v tožnikovo pravico do nedotakljivosti stanovanja, ki je varovana s 36. členom Ustave RS.
OZ člen 564, 564/1. ZPP člen 196. ZZZDR člen 44,62.
pogodba o preužitku sklenjena med zakoncema – dolžnost skrbeti za zakonca
Takšna obveznost zakonca je prioritetna in je seveda ni mogoče šteti za odplačno dajatev in storitev prevzemnika po 564. členu OZ, ob tem, da sta se zakonca preživljala s sredstvi preužitkarja.
nedopustnost izvršbe – tožba na nedopustnost izvršbe – skupno premoženje zakoncev – dolžnik v materialnopravnem pomenu – dolžnik v procesnem pomenu – načelo stroge formalne legalitete
To, da je tožnica dolžnica v materialnopravnem pomenu (ker zakonci v skladu z 2. odstavkom 56. člena ZZZDR za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem ali za tekoče potrebe družine, odgovarjajo nerazdelno), ne zadošča za dopustnost izvršbe na njeno premoženje, če hkrati ni tudi dolžnica v procesnem smislu.
tožba na izročitev listine - izročitev listine – izročitev skupne listine – skupna listina – vpis v zemljiško knjigo
Kadar je listina (prodajna pogodba o nakupu nepremičnine) skupna (ker sta pravdni stranki solastnika ali celo skupna lastnika nepremičnine), ena od strank sama nima pravice imeti listine tako, da bi izključila iz posesti drugo stranko.