ZFPPIPP člen 63, 63/3, 63/4, 309, 309/1, 310, 310/1.
izpodbijanje izločitvene pravice – prerekana izločitvena pravica
Pri izpodbijanju izločitvene pravice, ki ne temelji na izvršilnem naslovu, mora tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz 1. odstavka 309. člena ZFPPIPP, v enomesečnem roku vložiti upnik, katerega izločitvena pravica je bila prerekana.
V pravdnem postopku za uveljavitev prerekane izločitvene pravice se bo ugotavljalo, ali na spornem delu nepremičnine obstoji prerekana izločitvena pravica pritožnika, ne pa obstoj ločitvene pravice upnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0057450
ZPP člen 145, 145/1, 145/2, 274, 274/1, 354, 354/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2. ZGD-1 člen 483, 483/4.
vročanje – skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – poslovni delež – delitev poslovnega deleža – izstavitev listine za vpis poslovnega deleža v sodni register – izstavitev zemljiškoknjižne listine – pridobitev lastninske pravice s pravnomočno sodbo
Ker je sodišče razpolagalo z novim toženčevim naslovom (čeprav ga sodišču ni sporočil toženec), ni bilo razlogov za njegovo vabljenje na narok na stari naslov, prav tako pa tudi ne za vročanje preko sodne deske v smislu 2. odstavka 145. člena ZPP.
Če bo tožnica v ponovljenem postopku uspela z ugotovitvenim zahtevkom glede nepremičnine (da je skupno premoženje in da ima na njej določen solastniški delež), bo to pomenilo, da je tožnica pridobila stvarna upravičenja na tej nepremičnini na originaren način, po samem zakonu, ne pa na podlagi kakšnega pravnega posla (na derivativen način), iz katerega bi izhajala toženčeva obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnica bo lahko vknjižbo svoje solastninske pravice na tej nepremičnini v zemljiški knjigi izposlovala na podlagi ugotovitvenega dela izreka pravnomočne sodbe
Zakonec, ki ni družbenik, lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je poslovni delež družbe skupno premoženje zakoncev, in da naj se določita deleža zakoncev v zahtevanem razmerju oziroma da se poslovni delež razdeli na dva nova poslovna deleža z ustrezno vrednostjo. Pri tem pa ne more zahtevati izstavitve listine za vpis v sodni register, saj ne bo pridobil novega poslovnega deleža na pravno posloven način, ampak originarno, po samem zakonu.
Denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule v minimalni višini, kot jo določa zakon, to je v višini ene tretjine povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, v konkretnem primeru ni mogoče opredeliti kot ustrezno denarno nadomestilo, saj je glede na omejitev pravic toženke do proste izbire zaposlitve in do svobodne gospodarske pobude, glede na obseg omejitve in glede na trajanje omejitve določeno v prenizki višini. Iz tega razloga je dogovor o konkurenčni klavzuli ničen in za toženko ne more imeti pravnih posledic, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule pa ni utemeljen.
URS člen 158. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 33. ZZZPB člen 33, 33/6, 45, 45/1, 54. ZPIZ-1 člen 22. OZ člen 190. ZPP člen 226, 226/2. Administrativni sporazum o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 8.
zavarovanje za primer brezposelnosti – denarno nadomestilo – evidenca brezposelnih oseb – dokončna odločba – učinkovanje odločbe
Ker tožnikov vpis v evidenco brezposelnih oseb in priznanje pravice do nadomestila, vključno s kasnejšimi odločbami o priznanju pravice za preostali čas (po mirovanju pravice do denarnega nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo), z izjemo obdobij, ko je tožniku pravica mirovala, pomenita pravno razmerje, urejeno s pravnomočno odločbo, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenem v zakonu, to je z izrednimi pravnimi sredstvi, je toženec z odločbami o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za nazaj, ki niso bile izdane v takšnem postopku, nezakonito posegel v pravnomočno urejeno razmerje oziroma priznano pravico. Takšna odločba lahko učinkuje le za naprej, to je od dneva njene izdaje.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 129, 132, 132/1, 224, 225, 226.
zdravljenje v tujini – nujno zdravljenje – povračilo stroškov
Ker pri internističnih pregledih in kirurškem posegu med zdravljenjem v zdravstvenih ustanovah v državi, ki ni članica Evropske Unije (Srbija) ni šlo za takšno nujno zdravljenje oziroma nujne posege v smislu 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (to je za ohranitev življenja in preprečitev poslabšanja zdravstvenega stanja), ki jih tožnik ne bi mogel uveljavljati pri zdravstvenih organizacijah v Sloveniji, oziroma pri tožencu vsaj predhodno vložiti zahteve za napotitev na zdravljenje v tujino, tožnik nima pravice do povračila stroškov zdravljenja v tujini.
Pobotanje se uveljavi s pobotno izjavo, ki učinkuje za nazaj od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti. Pobotna izjava se tako ne more več preklicati, ko je enkrat že podana, saj terjatve prenehajo že po sili zakona (ex lege). Lahko pa se taka izjava volje izpodbija zaradi napake v volji.
V konkretnem primeru je prišlo do pobota na podlagi predloga za kompenzacijo, saj je bila v njem jasno izražena volja tožeče stranke, da poravna svoje točno navedene obveznosti do tožene stranke s pobotom s svojo nasprotno terjatvijo. To izjavo volje zanjo je podala njena računovodkinja kot pooblaščenka po zaposlitvi. Tožeča stranka pobotne izjave nikoli ni izpodbijala s tožbo, niti ni zatrjevala, da bi bila zmota (govori o napaki uslužbenke) bistvena ali opravičljiva, saj ni zatrjevala, da bi pri lastnem poslovanju ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, /1-3c, 63, 63/1, 74, 81. ZUP člen 6, 6/1,6/2, 16, 16/2. ZŠtip člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/4, 43. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 10.
Zoisova štipendija – vstopni pogoji
Ker Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij, veljaven za šolsko leto 2008/2009, ni določil meril, na podlagi katerih se med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za dodelitev Zoisove štipendije za to šolsko leto, izberejo prejemniki štipendije in s tem določijo vstopni pogoji, za kar je sicer imel pooblastilo v zakonu, se Zoisova štipendija za navedeno šolsko leto dodeli tistim kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje določene v ZŠTip. Tožnica, ki je v zaključnem razredu osnovne šole dosegla povprečno oceno 4,79, je izpolnila pogoj povprečne ocene 4, 5 iz 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZŠtip.
pogodbena obrestna mera - obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled
V času, ko je bila vložena tožba v zadevi V Pg 107/2002, in tudi v času, ko je bilo v tej zadevi odločeno, so bili EUR v Republiki Sloveniji tuja valuta. Od obveznosti v tuji valuti pa tedaj ni bilo mogoče prisoditi zakonskih zamudnih obresti, temveč je bilo v skladu z ustaljeno sodno prakso, po analogiji z določbo člena 399/3 in 1 ZOR, v primeru, da je tožeča stranka zahtevek postavila v tuji valuti, treba prisoditi zamudne obresti v višini obresti z obrestno mero, ki jo je banka v kraju izpolnitve priznavala za devizne vloge na vpogled. Obrestna mera zamudnih in pogodbenih obresti za denarne terjatve, zavarovane z devizno klavzulo, pa ni smela presegati prej navedene obrestne mere v konkretni tuji valuti.
Ker tožnik ni s stopnjo verjetnosti izkazal bodoče terjatve do tožencev, je sodišče njegov predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem naj bi se tožencu do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka prepovedala odtujitev in obremenitev ter razpolaganje z njemu polovico nepremičnine, zavrnilo.
Codice Civile člen 2946. Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih člen 8, 19, 20.
zastaranje terjatev iz naslova pogodbenih razmerij - uporaba italijanskega prava - spor o uporabi prava
Ker Codice Civile v nobenem izmed členov, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, niti s kakšno drugo določbo ne določa (krajšega) roka za zastaranje terjatev iz naslova pogodbenih razmerij med gospodarskimi subjekti, je pravilno stališče pritožbe, da po italijanskem pravu v takšnem primeru velja (splošni) 10-letni zastaralni rok.
Tožnica do zakonskih zamudnih obresti po ZPOMZO in ZPOMZO-1 po lastnih trditvah ni upravičena. Sama namreč trdi, da je treba zahtevek presojati po italijanskem pravu, kar pomeni, da ji gredo le obresti v višini in obliki, kot jih predpisuje italijansko pravo, zato je njen zahtevek v tem delu nesklepčen.
Spor v zvezi z uveljavljanjem ničnosti pogodbe o zaposlitvi se uvršča med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, za katere je določeno, da delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.
Nekonktretizirane trditve ne zadoščajo za preizkus višine vtoževanega zneska. Tožeča stranka bi morala že v tožbi navesti vso dejansko podlago, ki v celoti utemeljuje uveljavljeni tožbeni zahtevek, torej tudi glede njegove višine.
Pomanjkljive podlage ne more nadomestiti izvajanje dokazov, saj je to namenjeno ugotavljanju, ali so sporna dejstva izkazana.
obnova postopka – opravičljiva odsotnost – sporočilo o spremembi naslova
Tožnik je seznanjen z vloženo tožbo, zato mu zakon nalaga določena ravnanja v postopku. Skrbeti mora, da sodišču pravočasno sporoči spremembo naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj. Prav tako je na njegovi strani skrb za kontakt s pooblaščencem ter spremljanje postopka. Ker je seznanjen s tem, da teče pravda, je od njega namreč utemeljeno pričakovati ustrezno skrbnost.
Opravičljiva odsotnost, kot obnovitveni razlog po 3. točki 394. člena ZPP, izključuje vedenje, da poteka postopek pred sodiščem in se ne nanaša zgolj na opravljanje posameznih procesnih dejanj.
Primera, ko je pooblaščenec dedinje zamudil narok zaradi prometnega zastoja, nastalega v posledici hude prometne nezgode, ni moč enačiti s primerom, ko pride do zamude naroka zaradi bolezni, zato začne teči rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje prvi naslednji dan po dnevu, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je pooblaščenec dedinje zamudil narok.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – vezanost na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izdani sklep o izvršbi, kar pomeni ne le, da je vpis dolžno opraviti, ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve izvršilnega sodišča, temveč tudi, da mora vpis po vsebini ustrezati sklepu o izvršbi. Sodišče bi
moralo pri vknjižbi hipoteke terjatev navesti tako, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, ki je bil podlaga opravljenemu vpisu.
sklep o višini predujma - pritožba stečajnega upravitelja zoper odločitev o višini predujma za kritje stroškov stečajnega postopka
Stečajni upravitelj ima pravico do pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Zakon pa ne predvideva pritožbe stečajnega upravitelja proti odločitvi o višini predujma za kritje stroškov stečajnega postopka.
uporabnina – neupravičena pridobitev – uporaba brez pravne podlage
Tožbeni zahtevek je utemeljen na določbi 198. člena OZ. Ker je tožena stranka oglasne površine tožeče stranke uporabljala po izteku pogodbenega roka brez pravne podlage, je dolžna tožeči stranki plačati uporabnino.
ZDR člen 44, 45, 45/1, 45/3, 184. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu
Tožena stranka je odškodninsko odgovorna za škodo, ki so jo tožeče stranke utrpele, ker so bile od začetka leta 2003 izpostavljene neželenemu ravnanju spolne narave na delovnem mestu. Nadrejeni delavec jim je pošiljal elektronsko pošto z neprimerno vsebino in s priponkami s slikami golih žensk in moških, spolnih organov, žensk v neprimernih pozah s poniževalno vsebino, poleg tega sta jih nadrejena delavca žalila in izrekala neprimerne besede in opazke na delovnih sestankih.
Tožeče stranke so s 30 % same prispevale k nastanku škode, ker so odpirale vso elektronsko pošto in prebirale tudi elektronska sporočila, iz katerih je bilo že po naslovu mogoče razbrati, da ne gre za službena navodila nadrejenih delavcev, pa tudi s tem, ker o nedopustnem ravnanju nadrejenih delavcev niso obvestile vodstva tožene stranke.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - svoj poklic - javna dela - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost - pogoji za pridobitev pravice - začetek izplačevanja
Delovno zmožnost (in v tem okviru invalidnost) tožnice je treba ugotavljati glede na njen poklic "gostinska tehnica" in ne glede na delo receptorke, ki ga je opravljala v okviru javnih del.