Z izplačilom odškodnine, ki jo je tožeča stranka izplačala svojemu zavarovancu na podlagi avtomobilskega kaska, je tožeča stranka vstopila v zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Položaj tožeče stranke je v razmerju do povzročitelja škode oziroma do tožene stranke kot zavarovalnice iz naslova zavarovanja odgovornosti torej enak kot je bil pred tem položaj samega zavarovanca tožeče stranke. Položaj povzročitelja škode se zato ne more poslabšati zaradi tega, ker je v položaj oškodovanca vstopila tožeča stranka iz naslova subrogacije.
Datum izplačila zavarovalnine s strani tožeče stranke svojemu zavarovancu ne more biti odločilen za pričetek teka zastaralnega roka zoper povzročitelja škode oziroma toženo stranko kot zavarovalnico, pri kateri je bila zavarovana njegova odgovornost. Za zastaranje odškodninske terjatve zavarovanca tožeče stranke zoper zavarovanca tožene stranke je potrebno upoštevati določbo 1. odst. 352. člena OZ, ki določa triletni zastaralni rok, od kar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Tožnica kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ki ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa, ima, ker je izgubila delo brez svoje volje ali krive, pravico do povečane delne invalidske pokojnine za 40 %, nima pa pravice do nadomestila za invalidnost, zato je njen tožbeni zahtevek, da se ji poleg povečane delne invalidske pokojnine prizna tudi nadomestilo za invalidnost, neutemeljen.
regresni zahtevek – povračilni zahtevek - sozavarovana oseba – premija za povečano nevarnost – zakonita suborgacija
Ker dodatna premija za povečano nevarnost, določena z zavarovalnimi pogoji, ni bila plačana, ima tožnica na podlagi 4. odst. 7. čl. ZOZP pravico uveljavljati povračilo dela izplačane odškodnine, skupaj z obrestmi in stroški, v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti. Tožničin zahtevek je regresni zahtevek in ne za zahtevek, ki temelji na subrogaciji.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 66/1, 69, 69/3, 69/4.
plača - dodatek k plači - dežurstvo - obvezna prisotnost - nočno delo - nedeljsko delo
Osnovna plača zdravnika je osnova za izračun dodatkov za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih le v primeru, ko je zdravnik opravljal delo v teh posebnih pogojih. Kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti, ob praznikih, nedeljah in ponoči, pa je osnova za izračun teh dodatkov (v odstotku) uran vrednost plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
spor majhne vrednosti – pritožba zoper sklep o pristojnosti – pritožba zoper končni sklep
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Izpodbijani sklep ni takšen. Tožena stranka bo lahko sklep o svojem ugovoru, da odločitev o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, izpodbijala šele v pritožbi zoper končno odločbo.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - sredstvo zavarovanja
Vrsto (in identiteto) začasne odredbe opredeljuje tako vsebinska zahteva, kot tudi način za njeno uresničitev. Zato ugovor pravnomočno razsojene stvari (pravilno pa: litispendence) ni utemeljen, če je bil že zavrnjen tožnikov predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ker je bilo predlagano sredstvo neprimerno.
napotitev na pravdo – vpisani podatki v zemljiški knjigi – sprememba zemljiškoknjižnih podatkov
V primeru nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, je manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga. Zemljiška knjiga je uradna evidenca nepremičnin, zato je pritožnica tista, ki bo s pomočjo pravdnega postopka morala doseči spremembo zemljiškoknjižnih podatkov tako, da bodo skladni z dejanskim lastništvom, ki ga zatrjuje. Po naravi stvari to lahko stori le ona, ker ima samo ona interes za spremembo zemljiškoknjižnih podatkov in ker negativnih dejstev (da zapustnik ni lastnik) sodediči ne morejo dokazovati.
ZDSS-1 člen 7, 58, 63. ZPIZ 1- člen 7, 7/1, 25, 258. ZMEPIZ člen 45, 46, 47, 48, 49, 68. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
lastnost zavarovanca – delovno razmerje
Ker se delovno razmerje in s tem lastnost zavarovanca v primerih, kadar je za osebe plačan prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dokazuje s pogodbo o zaposlitvi, dokazilom o rednem izplačevanju plače ali z dokazilom o plačanih prispevkih, tožnik, čeprav je predložil pogodbo o zaposlitvi, ni dokazal obstoja delovnega razmerja, ker ni dokazal, da so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma je sam zatrjeval, da prispevki niso bili plačani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023239
ZKP člen 169, 169/7. KZ člen 234a, 234.a/1, 33. ZOPOKD člen 25, 25/7, 4, 4/3, 5, 6.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje – pravna oseba v stečaju - akcesorna pridružitvena odgovornost - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - razpolaganje s protipravno premoženjsko koristjo
Kazensko odgovorna je lahko tudi pravna oseba, ki je v stečaju.
Ravnanje komercialista pravne osebe ni mogoče razlagati kot ravnanja vodstvenega ali nadzornega organa.
Bistvo akcesorne, pridružitvene odgovornosti pravne osebe je v tem, da se njenemu nosilcu očita storitev kaznivega dejanja samo v tistem obsegu, ki ga je uresničil storilec, saj zakon izhaja iz predvidene vzročne povezanosti med prispevkom h kaznivemu dejanju in samim kaznivim dejanjem.
Po 1. odst. 20. čl. ZNKD mora med drugim družbenopolitična skupnost, katere organ s svojim aktom razglasi spomenik ali znamenitost, zagotoviti sredstva za enkratno nadomestilo občanu, če se mu zaradi omejitev ali prepovedi bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka. Odločilno je torej, da gre za enakratno nadomestilo. Določbe o odškodnini po takrat veljavnem ZOR ne pridejo v poštev, ker ni mogoče govoriti o protipravnem ravnanju v zvezi z razglasitvijo za kulturni ali zgodovinski spomenik ali naravno znamenitost
Šele dejanska podlaga sodbe in nato izrek pravne posledice omogočajo individualizacijo določenega zahtevka in njegovo primerjavo z novo uveljavljanim. Dejanska podlaga, na podlagi katere temelji prejšnja sodba, je s pravnomočnostjo izreka sodbe zajeta v celoti, zato tožbenega zahtevka na isti dejanski in pravni podlagi ni mogoče več uveljavljati.
Ker predmetna tožba izhaja iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, ne gre za identiteto tožbenih zahtevkov.
Tožnica bi morala zaradi izračunanja nujnega deleža in razpoložljivega dela postaviti trditve o vrednosti zapuščine v skladu z 28. členom ZD (o vrednosti zapustnikovega premoženja ob smrti, o razpolaganju z oporoko, o dolgovih, o terjatvah itd.). Po ugotovitvi čiste zapuščine bi morala navesti, koliko znaša obračunska vrednost, torej dodati vrednost daril. Tako bi se lahko ugotovil njen nujni delež. Od ugotovljene vrednosti zapuščine bi bilo treba odšteti vrednost skupnih nujnih deležev zato, da se ugotovi razpoložljivi del zapuščine in šele potem je mogoče ugotavljati, ali je bil nujni delež prikrajšan in za koliko. Če bi razpoložljivi del zapuščine ne zadoščal za pokritje njenega nujnega deleža, potem pridejo v poštev pravila o vračanju daril po členu 34 do 38 ZD
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je posledično potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh. Čim pa se ugotovi, da je stranka v pravdi propadla, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka.
etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - pridobitni način - delitev stvari v solastnini - razdelitev v naravi - fizična delitev stvari v naravi
Tožnica na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnine, ki ni bila nikoli realizirana z vpisom v zemljiško knjigo, ni pridobila izključne lastnine na kletnem stanovanju.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – podredni zahtevek – vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora – izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka – izbris zaznambe spora zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora – potrdilo o vložitvi tožbe – načelo formalnosti – načelo dispozitivnosti
Zavarovanje eventualno postavljenega zahtevka z zaznambo spora ni mogoče.
cesija – pogodbeni prenos terjatve – učinki cesije na pravdo, ki teče med cedentom in cessusom
Cesionar lahko od cessusa zahteva izvršbo, čeprav se sodba glasi na cedenta. Pri tem je vseeno ali je bila cesija opravljena pred pravnomočnostjo odločbe ali po njej.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave – zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič - odsotnost stranke z naroka - izdaja odločbe brez razpisa naroka
Dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče in zakonita zastopnika, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
Prvostopno sodišče bi lahko sankcijo po 3. odstavku 354. člena ZPP uporabilo zgolj in samo v primeru, če je stranka, ki je narok izrecno zahtevala, pred tem na omenjene posledice tudi opozorjena.
višina preživnine – materialne in pridobitne zmožnosti – otrokove potrebe – stroški postopka v družinskih sporih
Pravna narava zakonskih sporov ter sporov iz razmerij med starši in otroci onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, pri katerih velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev kriterij uspeha. V predmetni zadevi je obravnavana sama razveza zakonske zveze, predvsem pa vprašanja glede preživljanja skupnega otroka, kar je v interesu vseh vpletenih v ta sodni spor. Ravno iz tega razloga je zakonodajalec določil, da odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0064025
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZKZ člen 17, 17/1, 18. ZDKG člen 2.
zaščitena kmetija – vlaganja v kmetijo – skupno premoženje zakoncev – delež zakoncev na skupnem premoženju – pomoč sorodnikov – pravdni stroški – pripravljenost na poravnavo
Ker različen režim lastništva na posameznih parcelah, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, ni mogoč, je sodišče skupna vlaganja zakoncev pravilno presojalo z vidika zaščitene kmetije kot celote.
Kmetija zaradi njunih obsežnih vlaganj predstavlja skupno premoženje, ki je nastalo na originaren način. Pogojev za pridobitev solastniškega deleža, ki so predpisani za promet z zaščiteno kmetijo, zato ni treba presojati.
Ker se stranki v zadevni pravdi nista poravnali, toženec pa tudi ni pripoznal (dela) tožbenega zahtevka, je za odločitev o pravdnih stroških odločilen (delni) uspeh strank in ne morebitna pripravljenost ene stranke za poravnavo. Toženec se na svoje (nesprejete) ponudbe v zvezi s tožničinim deležem na kmetiji ne more uspešno sklicevati tudi zato, ker se niso nanašale na uveljavljani stvarnopravni zahtevek, s katerim je tožnica celo delno uspela, pač pa na obligacijskega (izplačilo denarne vrednosti), ki ga tožnica niti ni uveljavljala.