najemna pogodba za določen čas - odpoved najemne pogodbe
24. člen ZPSPP ureja način prenehanja najemne pogodbe v primeru, ko je le-ta sklenjena za nedoločen čas. Zakon v tem delu omogoča posamezni pogodbeni stranki, da z enostranskim upravičenjem doseže prenehanje pogodbenega razmerja v primeru, ko pogodbeni stranki le-tega nista časovno omejili, zaradi česar ima pogodba značaj trajnega razmerja. Materialnopravno zmotno pa je pritožbeno stališče, da gre takšno oblikovalno upravičenje pogodbeni stranki tudi v primeru, ko sta pogodbeni stranki s samo pogodbo izrecno opredelili čas trajanje pogodbenega razmerja.
ZJU člen 194, 195, 195/4, 196. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
javni uslužbenec - vojak - razporeditev - napredovanje - količnik za izračun osnovne plače - višji upravni delavec
Tožnika - poklicnega pripadnika S. v., ki je razporejen v nazivu majorja pete stopnje, je treba šteti za višjega upravnega delavca. Zaradi tega ob razporeditvi na drugo formacijsko dolžnost ne more obdržati že doseženih napredovanj.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izterjava denarnih terjatev iz naslova delovnega razmerja - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Prisilno izterjavo navedene terjatve je upnik predlagal na podlagi izvršilnega naslova sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, oddelka v Slovenj Gradcu, opr. št. Pd 115/2003 z dne 15.1.2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 358/2004 z dne 13.1.2006. Izrek te glasi na ugotovitev, da upniku delovno razmerje pri dolžniku še vedno traja z vsemi pravicami po pogodbi o zaposlitvi z dne 15.10.2001.
V konkretnem primeru izvršilni naslov vsebuje le ugotovitev o trajanju delovnega razmerja v skladu s pravicami po pogodbi, medtem ko obveznosti priznanja, obračuna ali plačila denarne terjatve ne vsebuje. Prav tako v izvršilnem naslovu ni vsebovana vrsta obveznosti, časovni okvir, zneskovna opredelitev.
Števec prevoženih kilometrov v motornem vozilu je namenjen ravno temu, da navzven izkazuje skupno število prevoženih kilometrov navedenega vozila. Glede na izključeno jamstvo za stvarne napake bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom na znižanje kupnine lahko uspela samo, v kolikor bi zatrjevala in dokazala, da je tožena stranka ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe vedela za neskladje med izkazanim stanjem na števcu vozila in dejansko prevoženimi kilometri vozila.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek – varstvo solastnika – varstvo na celi stvari
Solastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi strani. To pomeni, da je vsak od solastnikov upravičen sam proti osebi, ki zaseda nepremičnino brez pravnega naslova, vložiti tožbo na izselitev oziroma izpraznitev.
Edino razveza zakonske zveze ima za zakonca lahko takšne posledice, da opravičuje poseg tudi v samostojnost in celovitost poslovnega deleža.
Določbe ZZZDR o skupnem premoženju in njegovi delitvi je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj je posledica celovite presoje razmerij med zakoncema. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče, zato je tudi pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju in delitvi le-tega treba upoštevati vse premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom je dopustno zahtevati, da sodišče v izreku sodbe odloči o tistem, o čemer bi sicer moralo odločiti kot o predhodnem vprašanju. Pravno razmerje je prejudicialno le, če bi bila odločitev sodišča v primeru, ko to pravno razmerje obstaja, drugačna, kot bi bila v primeru, ko to pravno razmerje ne obstaja.
solastnina – upravičenja solastnika – posest in uporaba stvari v solastnini – delitev solastnine – dogovor solastnikov o načinu delitve stvari v solastnini – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – načini pridobitve – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo – dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini – učinki dogovora med solastniki – ustvarjanje obveznosti za pogodbenike – univerzalno pravno nasledstvo – zaupanje v zemljiško knjigo – varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika in skupnega lastnika
Med solastniki sklenjen dogovor o razdelitvi posesti in uporabe nepremičnine uživa pravno varstvo po določbi 100. člen SPZ ter zavezuje tako pogodbenike, kot tudi njihove univerzalne pravne naslednike.
Univerzalnega pravnega naslednika že po naravi stvari ni mogoče šteti kot tretjega, na katerega bi se lahko raztezalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058946
ZPP člen 157, 190, 190/1, 190/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZD člen 130, 142. OZ člen 350.
dvojna prodaja – izbrisna tožba – odtujitev stvari med pravdo – pravni interes – izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala sklenitev kupoprodajne pogodbe, zato dejstvo, da je toženka med pravdo prodala stanovanje, ni ovira, da se pravda med strankama dokonča, ob tem, da nova lastnika lahko vstopita v pravdo namesto toženke, če v to privolita pravdni stranki.
Če tožba še ni bila vročena toženi stranki, je v tem stadiju postopka odrek krajevne pristojnosti utemeljen le tedaj, kadar je ob predhodnem preizkusu tožbe kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje.
neupravičena obogatitev – obstoj veljavne pravne podlage – prejem koristi brez pravne podlage
Če je tožena stranka res prejemala več toplotne energije od plačane in s pogodbo dogovorjene, za ta presežek ni bilo veljavne pravne podlage, kar pomeni, da je bila neupravičeno obogatena.
URS člen 23, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179. ZVPSBNO člen 28.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - uporaba ZVPSBNO - uporaba EKČP
Pri presoji odškodninske odgovornosti za tožnikovo škodo je treba upoštevati, da je škoda nastala pred 1. 1. 2007, zato se v tem primeru ne uporablja ZVPSBNO, ampak splošna pravila odškodninskega prava. Tako OZ v 179. členu, kot prejšnji ZOR v 200. členu, taksativno naštevata oblike nepremoženjske škode, za katere oškodovancu pripada denarna odškodnina.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – dedovanje zaščitenih kmetij - dedovanje na podlagi splošnih predpisov o dedovanju
Kmetijsko gospodarstvo na naslovu X tudi s pozneje najdenim premoženjem ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo. Glede pozneje najdenega premoženja zato nastopi dedovanje na podlagi splošnih predpisov o dedovanju.
Tudi če je tožnik namenoma prižgal kombi in s tem proizvajal dim in smrad, toženec ne bi smel reagirati tako, kot je in reševati spora z uporabo fizične sile. Prižiganja avtomobila (tožnik je bil avtomehanik in je na svojem dvorišču popravljal pokvarjena vozila), ni mogoče šteti kot soprispevka, zato je v celoti podana odgovornost tožene stranke.
Razlogi za odlog v 71. členu ZIZ res niso taksativno, ampak samo primeroma našteti, saj sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi. Vendar ne v okviru pogojev za odlog po prvem temveč po drugem odstavku 71. člena ZIZ.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058956
ZOZP člen 7, 7/2. ZPP člen 318, 318/3.
obvezno zavarovanje v prometu – kršitev pogodbe – regres zavarovalnice – ugovor nepravilne likvidacije – sklepčnost tožbe
V „regresni tožbi“ - tožbi na podlagi 2. odstavka 7. člena ZOZP zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako, ter da je izplača odškodnino in koliko. Na tožencu, ki zatrjuje neutemeljeno izplačilo, pa je dokazno breme za ugovor previsoko izplačane odškodnine.
Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. Sodišče sme zavrniti zahtevek šele, če ugotovi, da ni utemeljen po nobeni od pravnih norm, in ne že, če ugotovi, da ni utemeljen z vidika pravnih norm, na katere se sklicujejo stranke. Sklicevanje tožeče stranke na kupno pogodbo (v razmerju do tožene stranke) zato ne more biti ovira, da sodišče ni glede presoje konkretno zatrjevanih in ugotovljenih dejstev uporabilo druge pravne podlage.
povračilo stroškov za pogreb – dolg zapuščine – uveljavljaje terjatve v pravdi
Prvostopno sodišče ni imelo nikakršne pravne podlage, da bi v sklepu o dedovanju sodedičem naložilo, da pritožniku povrnejo stroške za pogreb. O povračilu pogrebnih stroškov bi se sodediči sicer v zapuščinskem postopku lahko le dogovorili, sodišče bi pa takšen dedni dogovor povzelo v izrek sklepa o dedovanju. Pogrebni stroški predstavljajo dolg zapuščine, ki je nastal šele po smrti zapustnika.
zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti - zemljiškoknjižno dovolilo - usklajenost zemljiške knjige in zemljiškoknjižnega dovolila – solastnina – etažna lastnina
Ker zemljiškoknjižno dovolilo govori o razpolagi glede stanovanja, zemljiškoknjižno stanje pa izkazuje razdelitev na solastninske deleže, vpis pred izvedbo postopka po ZVEtL ni mogoč.
ZPP člen 154, 163, 163/4, 163/6. OZ člen 154, 179, 964/1, 965/1. ZVCP člen 25.
odločitev o stroških postopka v sodbi - pravica do povračila stroškov - odločitev o glavni stvari - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Prvo sodišče bi moralo o pravdnih stroških odločiti v sodbi in ne s posebnim sklepom. O zahtevi za povrnitev stroškov namreč sodišče odloči v sodbi ali meritornem sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (4. odstavek 163. člena ZPP). S posebnim sklepom o stroških lahko odloči le med postopkom, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari (6. odstavek 163. člena ZPP).